| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
LOČEVANJE LIPIDNIH RAZREDOV S TANKOPLASTNO KROMATOGRAFIJO IN EKSTRAKCIJO NA TRDNI FAZI
Dunja Al Mahdawi, 2011, diplomsko delo

Opis: Za ločevanje lipidov v njihove razrede smo uporabili metodo tankoplastne kromatografije (TLC) in jo po optimizaciji prenesli na metodo ločevanja na trdni fazi (SPE). Vse teste smo izvedli na standardnih spojinah najbolj značilnih predstavnikov lipidov. Rezultate smo ovrednotili na podlagi primerjave kromatogramov, ki smo jih dobili s preizkusi nekaj kombinacij razvijalnih raztopin na TLC in adsorpcijskih faz na SPE. Za našo metodo sta najbolj primerni razvijalni raztopini heksan : dietileter (65 : 35 (v/v)) in kloroform : metanol:voda (65 : 25:4 (v/v/v)), razvijalni raztopini kloroform : metanol:ocetna kislina (100 : 5 : 2 (v/v/v)) in heksan :dietileter : metanol : ocetna kislina (90 : 20 : 5 : 2 (v/v/v)) sta zaradi slabše ločljivosti lipidov manj primerni. Iz rezultatov je razvidno, da je za našo metodo najprimernejša kolona s silikagel polnilom proizvajalca Varian, ki jo kondicioniramo s kloroformom in metanolom. Aminske SPE kolone različnih proizvajalcev niso bile primerne. Uspešni rezultati testov ponovljivosti in obnovljivosti metode so pokazali, da je uporabljena analizna metoda primerna za ločevanje izbranih lipidov v posamezne lipidne razrede.
Ključne besede: lipidi, fosfolipidi, ekstrakcija tekoče-tekoče, tankoplastna kromatografija (TLC), ekstrakcija na trdni fazi (SPE).
Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 2249; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

4.
Razvoj GC-FID metode za določanje frakcij ogljikovodikov iz mešanice mineralnih olj v embalaži in živilih
Kristina Preskar, 2015, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela je bila razvita GC–FID metoda za ločevanje in določanje aromatskih (AOMO) in nasičenih (NOMO) ogljikovodikov iz mešanice mineralnih olj v referenčnih vzorcih embalaže in živil v različnih koncentracijskih območjih (za karton v območju od 50 µg/g kartona do 3600 µg/g kartona, za riž od 4 µg/g riža do 288 µg/g riža in za jedilno (repično) olje od 30 µg/g jedilnega olja do 1709 µg/g jedilnega olja). Metoda ob predhodni pripravi vzorcev z ekstrakcijo na trdni fazi (SPE) omogoča dobro ločbo NOMO in AOMO. Za določanje teh frakcij smo uporabili plinsko kromatografijo s plamensko ionizacijskim detektorjem (GC–FID). Frakcije smo potrdili z uporabo internega standarda za skupini spojin pri enakih kromatografskih pogojih. Rezultate vsebnosti analiziranih frakcij smo statistično ovrednotili z nekaterimi validacijskimi parametri, in sicer z linearnostjo, natančnostjo kot ponovljivost in obnovljivost, točnostjo in mejo določljivosti (LOQ). Ugotovili smo, da je GC–FID metoda linearna v koncentracijskem območju od 20 µg/mL do 1440 µg/mL, s korelacijskim koeficientom (r2) nad 0,999. Potrdili smo, da je metoda ponovljiva in obnovljiva z relativnimi standardnimi odmiki (RSD) pod 25 % za frakcijo NOMO, v nekaterih primerih frakcije AOMO vrednosti odstopajo od kriterija (za cca. 25 %). LOQ za vzorec riža je bila 4 µg/g riža, za vzorec kartona 50 µg/g kartona in za vzorec jedilnega olja 30 µg/g jedilnega olja.
Ključne besede: ogljikovodiki mešanice mineralnih olj, embalaža, živila, ekstrakcija na trdni fazi, plinska kromatografija, plamensko ionizacijski detektor, validacija
Objavljeno: 24.12.2015; Ogledov: 1019; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici