| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Prilagoditev metodologije inženirskega pristopa k izračunu eksternih stroškov prometa zaradi zastojev v urbanih okoljih
Beno Mesarec, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je izpeljana prilagoditev metodologije inženirskega pristopa k izračunu eksternih stroškov prometa zaradi zastojev v urbanih okoljih. Osnovni inženirski pristop temelji na merjenju v zastojih izgubljenega časa ter posredno tudi njegove vrednosti. Pri tem upošteva prometno-inženirske pojme, kot so odnos med hitrostjo in prometnim tokom, gibanje mejnih stroškov v odvisnosti od prometnih obremenitev glede na čas dneva/tedna/leta ter prometne obremenitve in kapacitete cestnih odsekov. Ker gre za pristop, ki v bistvu ne ugotavlja absolutnih vrednosti izgubljenega časa zaradi prometnih zastojev neposredno, temveč ugotavlja, ali se na obravnavanih cestnih odsekih redno (in v kakšnem obsegu) pojavljajo prometni zastoji zaradi preobremenjenosti, je manj primeren za izračune eksternih stroškov prometa zaradi zastojev za urbana območja. Njegova prilagoditev omogoča konkreten izračun eksternih stroškov prometa zaradi zastojev na izbranem urbanem cestnem omrežju na podlagi statistično merljivih količin (v zastojih izgubljen čas, namen potovanj, zasedenost vozil), fizikalnih količin (hitrost prometnega toka, čas voženj) ter socio-ekonomskih kazalnikov (vrednost časa). Izpeljana metodologija je bila v okviru magistrskega dela uporabljena za izračun eksternih stroškov prometa zaradi zastojev za slovensko cestno omrežje, rezultati izračuna pa validirani z rezultati študij, ki obravnavajo sorodno tematiko. Uporaba prilagojenega inženirskega pristopa omogoča natančnejši izračun eksternih stroškov prometa zaradi zastojev, velikost katerih predstavlja pomembno informacijo za snovalce prometne politike, ki se ukvarjajo z internalizacijo eksternih stroškov prometa. Slednja je pomembna, ker vodi do izboljšane učinkovitosti prometnega sistema ter posledično do zmanjšanja prometnih zastojev ter manjših problemov na področju prometne varnosti in onesnaževanja okolja.
Ključne besede: prometni zastoji, eksterni stroški prometa, eksterni stroški prometnih zastojev, metodologija izračuna eksternih stroškov prometa zaradi zastojev
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3386; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

5.
Predlog novega modela določanja uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji
Adnan Genjac, 2016, magistrsko delo

Opis: Za uporabo javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji je upravljavec upravičen do denarnega nadomestila za koriščenje infrastrukture oz. uporabnine, ki je namenjena vzdrževanju in vodenju prometa na javni železniški infrastrukturi, ter tako pomeni manjši prispevek za državo. Zakonodajni okvir Evropske unije ureja zelo širok segment železniškega sektorja, zaračunavanje uporabe železniške infrastrukture pa podrobneje ureja Direktiva 2012/34/EU z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja ter na njeni podlagi sprejeta izvedbena Uredba komisije o načinih izračunavanja stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa z dne 12. junija 2015. Z vidika zaračunavanja uporabe železniške infrastrukture je pomembna tudi politika Evropske unije, ki določa usmeritve in ukrepe za vzpostavitev okolju prijaznejšega prometa in s tem vključitev internalizacije eksternih stroškov v uporabnino za uporabo prometne infrastrukture. Razvoj področja prometa kot temeljni politični dokument v Republiki Sloveniji narekuje prometna politika, ki v celoti implementira usmeritve in cilje, ki jih določa Skupna prometna politika Evropske unije. Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije - Intermodalnost: Čas za sinergijo iz leta 2006 tako v celoti sledi izhodiščem razvoja prometa v Evropski uniji ter hkrati zagotavlja doseganje prioritetnih ciljev slovenskega prometnega sektorja. Kot enega izmed ključnih in splošnih ukrepov nacionalna prometna politika načrtuje uvedbo sistema plačevanja uporabe prometne infrastrukture po načelu mejnih družbenih stroškov (stroškov, ki jih uporabnik infrastrukture povzroči sebi, drugim uporabnikom infrastrukture in družbi kot celoti), s čimer se želi pri uporabi prometne infrastrukture doseči temeljni cilj prometne politike - družbeni optimum v delu, ki se nanaša na prometni sektor (Paretov optimum). Paretov optimum pravi, da so resursi v družbi optimalno porazdeljeni in zagotavljajo najvišjo možno skupno blaginjo. V magistrskem delu je tako raziskana in analizirana nacionalna in evropska zakonodaja s področja uporabnine ter možnost vključitve eksternih stroškov prometa v uporabnino, s katerimi bi lahko v največji možni meri uresničevali zastavljeno nacionalno prometno politiko na področju sistema plačevanja uporabe prometne infrastrukture. Poleg tega je predstavljeno tudi obstoječe stanje javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji s stroški vzdrževanja in vodenja prometa ter obstoječi in bodoči prometni tokovi na slovenskem železniškem omrežju. Izhodiščno stanje infrastrukture predstavlja osnovo za določitev oz. realno oceno višine potrebnih stroškov tekočega vzdrževanja oz. zamenjav v okviru vzdrževanja, ki so osnova za odločanje o tem, kolikšna bo uporabnina, kolikšen delež stroškov vzdrževanja in vodenja prometa bo pokrila in koliko sredstev bo moral zagotoviti lastnik, tj. država. To magistrsko delo je nastalo v želji raziskati in analizirati teoretične in praktične sisteme zaračunavanja uporabnine v Evropski uniji ter posledično predlagati boljšo rešitev plačevanja uporabe železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, s katero bi uporabniki železniške infrastrukture, poleg stroškov vzdrževanja in upravljanja javne železniške infrastrukture, pokrili tudi stroške, ki nastanejo med uporabniki; na primer stroške nesreč in stroške, ki jih utrpi družba kot celota (na primer škode v okolju, škode zaradi hrupa).
Ključne besede: uporabnina železniške infrastrukture, prometna politika, eksterni stroški prometa, javna železniška infrastruktura (JŽI), stroški vzdrževanja železniške infrastrukture in stroški vodenja prometa
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 548; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici