Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V tem magistrskem delu ocenjujemo osebni in eksterni donos na izobraževanje na ravni slovenskih občin za leta 2007–2009. Osebni donos merimo kot učinek števila let formalnega izobraževanja posameznika na njegov bruto dohodek iz dela, eksterni donos pa kot učinek ravni izobrazbe v občini. Kot merilo ravni izobrazbe uporabimo dva kazalca: delež terciarno izobraženih in povprečno število let šolanja v občini. Razpolagamo s panelnimi mikropodatki, v ekonometričnem ocenjevanju pa uporabimo različne cenilke, med katerimi sta pomembnejši cenilki slučajnih in fiksnih učinkov. Ocene osebnega donosa so vedno robustne, vendar eksterni donos, merjen z deležem terciarno izobraženega prebivalstva, izgubi statistično značilnost ob dodajanju kontrolnih spremenljivk, ki naj bi nadzorovale za učinek velikosti občine. Medtem pa eksterni donos v obliki povprečnega števila let šolanja obdrži statistično značilnost pri uporabi cenilke fiksnih učinkov. Kot literatura tudi mi posumimo na morebitno endogenost povprečnega števila let šolanja v občini in izvedemo ocenjevanje z dvostopenjskimi najmanjšimi kvadrati na modelu fiksnih učinkov, pri čemer kot instrumenta uporabimo pretekli delež prebivalstva v občini, star 0–4 in 5–9 let. Koeficient za povprečno število let šolanja posledično izgubi statistično značilnost, s čimer potrdimo sum o endogenosti. Eksternega učinka izobraževanja na ravni občin za Slovenijo ne moremo potrditi.
Ključne besede: družbeni donos, osebni donos, eksternalije, človeški kapital, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.05.2012; Ogledov: 2670; Prenosov: 357
Celotno besedilo (2,04 MB)