1. Ciljno usmerjeni ukrepi kmetijske politike za ohranjanje biodiverziteteSonja Škornik, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Kmetijsko-okoljski ukrepi so v skupni kmetijski politiki EU uveljavljen model finančnih spodbud za gospodarjenje na načine, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje. V prispevku sta predstavljena osnovna modela kmetijsko-okoljskih ukrepov za ohranjanje biodiverzitete: klasični model ukrepov za izvajanje določene kmetijske rabe in novejši pristop ciljno usmerjenih ukrepov. Povzete so osnovne značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti obeh modelov. Poudarek je na pristopu ciljno usmerjenih plačil, saj lahko zaradi njegovih prednosti pričakujemo vedno več shem, ki bodo temeljile na tem konceptu. V prispevku je nadalje prikazan razvoj kazalnikov za varstvo ekstenzivnih travišč s ciljno usmerjenimi ukrepi, ki je zasnovan na izbiri seznama indikatorskih rastlinskih vrst.
Ključne besede: kmetijsko-okoljski ukrepi, ekstenzivna travišča, indikatorske vrste, Natura 2000, monitoring travišč
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Povezava na datoteko |
2. Katalog polnaravnih travišč SlovenijeSonja Škornik, Igor Paušič, Branko Bakan, Mitja Kaligarič, 2023, znanstvena monografija Opis: Monografija obravnava polnaravna travišča, ki v Sloveniji in v Evropi, predstavljajo reliktno tradicionalno kulturno krajino. V uvodu smo predstavili njihov zgodovinski razvoj in pomen. Za številna travišča je značilna visoka biodiverziteta. Zaradi drastičnega zmanjšanja njihovih površin so postali eni izmed najbolj ogroženih habitatov v Evropi in večji del jih je vključenih v prilogo I Direktive o habitatih. Predstavljen je tudi nov ukrep kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil “Pisan travnik”, ki smo ga razvili v okviru ciljno raziskovalnega projekta. Pomembno dodatno informacijo predstavljajo navedbe različnih uveljavljenih klasifikacij habitatnih tipov (sintaksonomska, Physis, EUNIS, FFH). Osrednji del knjige pa je namenjen podrobni predstavitvi posameznih oblik travišč: pokazateljskim rastlinam, ekologiji, razširjenosti, razlogom ogroženosti. Delo ima naslov katalog, saj je pregledno in bogato ilustrirano. Knjiga je namenjena tako strokovnjakom in raziskovalcem s področij biologije, ekologije, varstva narave, kmetijstva; študentom bioloških in ekoloških študijskih programov, kot tudi širši javnosti oz. bralcem, ki jih zanimajo narava in ohranjanje biotske pestrosti.
Ključne besede: polnaravna travišča, ekstenzivna travišča, travniki, pašniki, habitatni tipi Slovenije, Natura 2000, skupna kmetijska politika, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, rezultatske sheme, EUNIS habitatni tipi, sintaksonomija
Objavljeno v DKUM: 01.06.2023; Ogledov: 911; Prenosov: 312
 Celotno besedilo (164,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Fenofaze cvetenja za vrste travniške asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum v HalozahKatja Vajda, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali povezavo med fenofazo cvetenja vrst in njihovo CSR življenjsko strategijo na ekstenzivnih polsuhih traviščih asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum. Polsuha travišča so bila na območju Haloz v preteklosti zelo raziskana. Kljub temu raziskav in podatkov o fenologiji cvetenja vrst za omenjena travišča še nimamo. Za travišča v Veliki Varnici smo pridobili podatke o cvetenju (začetek, vrh in konec cvetenja) za vse popisane vrste. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali 33 vegetacijskih popisov, skupaj smo popisali 89 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali podatke 17 strategij po modelu CSR-strategij. Za ugotavljanje povezave časa cvetenja z življenjsko strategijo rastlin smo uporabili Excel program, t. i. C-S-R Signature CALCULATOR in COMPARATOR. Na osnovi CSR-strategij smo potrdili hipotezo, da imajo vrste z viškom cvetenja po opravljeni košnji izraženo R življenjsko strategijo (R-strategi). Zanje je značilna nižja rast in hitra obrast po motnji. Vzorec poudarjenega cvetenja ruderalk je povezan z redno košnjo, ki je prisotna s strani človeka konec meseca junija. Ugotovili smo, da so zgodaj cvetoče vrste (mesec cvetenja marec, april) v večjem deležu S-strategi. Hkrati smo ugotovili, da se C-strategi pojavljajo z viškom cvetenja v mesecu maju in juniju. V raziskavi smo na podlagi vzorčenja pokrovnosti rozet kukavičevk potrdili, da so obravnavani travniki številčno zelo bogati s predstavniki iz družine Orchidaceae. Zaključimo lahko, da je za ohranjanje ugodnega stanja travišč Natura 2000 habitatnega tipa 6210(*) na območju Haloz treba tudi v prihodnje zagotoviti ustrezno kmetijsko rabo.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, asociacija Onobrychido viciifoliae-Brometum, fenofaze cvetenja, CSR življenjske strategije, Natura 2000, Orchidaceae
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 879; Prenosov: 87
Celotno besedilo (3,89 MB) |
4. Primerjava floristične sestave in fenofaze cvetenja za vrste ekstenzivnega in intenzivnega mezotrofnega nižinskega travnikaPolona Avguštin, 2020, magistrsko delo Opis: Ekstenzivna travišča so vrstno bogati habitati, ki so v Evropi in drugod po svetu močno ogroženi zaradi intenzivnega upravljanja ali opuščanja kmetijske rabe. V naši raziskavi smo ugotavljali razlike v vrstni sestavi in pestrosti mezotrofnih nižinskih travnikov (Natura 2000 – habitatni tip s kodo 6510), ki jih vzdržujejo z različno kmetijsko rabo. Na izbranih traviščih smo vzorčili 18 vegetacijskih popisov, od tega 12 na ekstenzivnem in 6 na intenzivnem travniku. Skupaj smo popisali 78 rastlinskih vrst in jim določili 10 morfološko-funkcionalnih potez (MFP) ter 18 tipov CSR-strategij. Ugotovili smo, da je vrstna pestrost, izražena v številu vrst na m2, višja na ekstenzivnem travniku (28,8 ± 3,4; N = 12) v primerjavi z intenzivnim (20,2 ± 2,3; N = 6). Travnika se razlikujeta tudi po vrstni sestavi, saj je od 78 vrst 38 oziroma 48,7 % takšnih, ki so se pojavljale le na ekstenzivnem travniku, in 11 vrst oziroma 14,1 % takšnih, ki so se pojavljale le na intenzivnem travniku. Razlike so se pojavljale tudi v MFP, saj so bile na intenzivnem travniku v večjem deležu prisotne enoletnice, terofiti, rastline s šopastjo rastjo, z nižjimi vrednostmi LDMC in višjimi vrednostmi SLA. Na ekstenzivnem travniku so prevladovale trajnice, rastline z listnato ozelenelim steblom, s prevladujočimi skleromofnimi listi, z višjimi vrednostmi LDMC in nižjimi vrednostmi SLA. Hkrati smo ugotovili razlike med ekstenzivnim in intenzivnim travnikom v fenofazah cvetenja. Na intenzivnem travniku je bil na višku vegetacijske sezone večji delež rastlin z belimi in rumenimi barvami cvetov, na ekstenzivnem pa večji delež različnih odtenkov rožnate barve. Na osnovi naše raziskave lahko potrdimo zaključke podobnih študij, da intenzivna raba negativno vpliva na vrstno sestavo in vrstno pestrost (izraženo v številu vrst na m2) trajnih travišč.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, intenzivna travišča, morfološko-funkcionalne poteze, vrstna sestava, fenofaze cvetenja.
Objavljeno v DKUM: 18.02.2020; Ogledov: 1492; Prenosov: 260
Celotno besedilo (2,92 MB) |
5. Ustreznost izbranih ukrepov kmetijsko okoljskega programa za ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč v SlovenijiJure Čuš, 2016, magistrsko delo Opis: Travišča so eden izmed vrstno najbolj bogatih habitatov na svetu in pokrivajo okrog 52,5 milijonov kvadratnih kilometrov zemeljske površine. Vendar se v zadnjih letih zaradi spremembe v tradicionalni rabi tal, intenziviranja kmetijstva, pogozdovanja, spremembe vodnega režima, vsejavanje sortnih trav v travno rušo, urbanizacije, gradnje infrastrukture, komasacij, melioracij, povečanega vnosa fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, prepogoste košnje in nižanja višine košnje, fragmentacije ter po drugi strani zaraščanja, hitro spreminjajo v vrstno veliko revnejše evtrofne sestoje. To je privedlo do ukrepanja Evropske unije, ki je skozi Skupno kmetijsko politiko vpeljala kmetijsko-okoljske ukrepe, ki zagotavljajo kmetom finančna nadomestila za izgubo dohodka, nastalega zaradi izvajanja ukrepov, ki ohranjajo naravo in povečujejo biodiverziteto.
Raziskave o učinkovitosti ukrepov kmetijsko-okoljskega programa so maloštevilne, zato smo v magistrski nalogi proučevali, v kakšni meri ukrepi, ki imajo postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč na območju Slovenije v obdobju 2007-2013, vplivajo na ohranjanje naravovarstveno najpomembnejših ekstenzivnih travišč v Sloveniji. Z uporabo geografskih informacijskih sistemov Esri ArcGIS 9.3 in Idrisi Selva smo obdelali georeferencirane prostorske podatke vseh dosedanjih kartiranj negozdnih habitatni tipov in izbranih podukrepov kmetijsko-okoljskega programa ter podatke in rezultate prikazali na slikah ter tabelah. Ugotovili smo, da je bil delež naravovarstveno pomembnih ekstenzivnih travišč vključenih v izbrane podukrepe zelo nizek. Izmed 76.822,21 hektarjev potencialno naravovarstveno najpomembnejših travišč je bilo v izbrane podukrepe vključenih le 2.123,12 hektarjev oz. 2,76 %. Z dobljenim rezultatom smo potrdili naša pričakovanja, da je interes za vključitev v izbrane podukrepe zelo slab. V podukrepe je bilo vključenih 1.482,63 hektarjev travišč, ki pa niso bila identificirana kot naravovarstveno pomembna. Tako je bilo veliko denarja porabljenega nenamensko, mimo doseganja ciljev varstva narave. Mi smo kot naravovarstveno pomembna identificirali 73.216,46 hektarjev travišč, ki pa niso bila vključena v noben izbran podukrep. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da so ukrepi, ki imajo v teoriji postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč na območju Slovenije, neučinkoviti, ne-ciljno usmerjeni in kmetov ne stimulirajo k sodelovanju v ukrepih ter tako ne zagotavljajo pričakovanih učinkov.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, biodiverziteta, habitatni tipi, GIS, KOP, Skupna kmetijska politika
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2023; Prenosov: 254
Celotno besedilo (1,78 MB) |
