1. Jožica Čeh Steger: Ekspresionistična stilna paradigma v kratki pripovedni prozi 1914-1923. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2010 (Zora, 69)Črt Močivnik, 2014, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, ocene knjig, kratka pripovedna proza, ekspresionizem
Objavljeno v DKUM: 15.02.2018; Ogledov: 1340; Prenosov: 159
 Celotno besedilo (196,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Arnold Schőnberg - analiza Klavirske suite opus 25Saša Voler, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo vsebuje oris življenja Arnolda Schönberga in njegovega glasbenega opusa. Arnolda Schönberga spoznamo kot učenca in kot učitelja, spoznamo ga kot abstraktnega človeka, ki se bojuje s triskaidekafobijo, ki ima velik vpliv na njegova dela. V magistrskem delu je tudi razlaga Schönbergovih odnosov s skladatelji njegovega kroga, ki so nanj tako ali drugače vplivali, hkrati pa spoznamo, da se je Schönberg posvečal tudi slikarstvu. V začetnem opisu glasbe 20.stoletja spoznamo obdobje, v katerem je Arnold Schönberg deloval, in glavne značilnosti te glasbe (ekspresionizem, atonalnost, dvanajsttonska tehnika). V enem izmed poglavij je podan kronološki pregled vseh njegovih del, nekatera dela so na kratko opisana, predstavljene pa so tudi značilnosti teh del. Uporabljena metodologija v magistrskem delu temelji na teoretičnih metodah. Te metode so: deskriptivna metoda, metoda analize in sinteze, zgodovinska metoda, metoda abstrakcije in konkretizacije, komparativna metoda in metoda klasifikacije. V zadnjem delu magistrske naloge je opravljena natančna oblikoslovna analiza njegovega dela Klavirske suite opus 25. Spoznamo kratek zgodovinski oris tega dela in pa zanimivo povezavo te suite s francoskimi in angleškimi baročnimi suitami. V zadnjem poglavju so podani rezultati raziskovalnega dela magistrske naloge. Na kratko se lahko seznanimo z rezultati analize Klavirske suite opus 25 in pa s povezavo te analize z njegovim življenjem, z njegovo fobijo in z njegovimi ustvarjalnimi obdobji (poznoromantično, atonalno in dvanajsttonsko obdobje).
Ključne besede: Arnold Schönberg, glasba 20. stoletja in ekspresionizem, dvanajsttonska metoda, Klavirska suita opus 25, triskaidekafobija, Alexander von Zemlinsky, Vassily Kandinksy.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2018; Ogledov: 1782; Prenosov: 175
 Celotno besedilo (9,21 MB) |
3. Literarno-likovna medmedialnost v izbranih besedilih slovenske književnosti 1. polovice 20. stoletjaManuela Dajnko, 2017, magistrsko delo Opis: V središče raziskovanja sem postavila pojavljanje likovnih umetnin v literarnih besedilih iz obdobja 1. polovice 20. stoletja, pa tudi s konca 19. stoletja. Ob tem sem izhajala iz medmedialnosti, pri čemer sem najprej predstavila njena teoretska izhodišča, nato pa le-ta prenesla še v praktični del. Medmedialnost je razmeroma mlad pojem, ki ga lahko opredelimo kot interakcijo med različnimi mediji, kar se odraža v medsebojnem prepletanju, vzajemnem prevzemanju in sklicevanju enega medija na drugega. Ker sem se sama osredotočila na odnose med literaturo in likovno umetnostjo, me bo zanimala literarno-likovna medmedialnost.
Ukvarjala sem se z besedili avtorjev, ki se uvrščajo bodisi v simbolizem bodisi v ekspresionizem oziroma se njihovo literarno snovanje umešča med obe književni smeri. Poleg Ivana Cankarja (1876–1918) vključujem še Izidorja Cankarja (1886–1958), Vojeslava Moleta (1886–1973), Ivana Preglja (1883–1960), Srečka Kosovela (1904–1926) in Ivana Dornika (1892–1968). Našteti literati so v svojih delih izpostavili različna umetniška dela.
Posvetila sem se predstavitvi opisov del likovnih umetnin. Posebej me je zanimala medmedialna vloga likovnih umetnin v literarnem delu in recepcija likovne umetnosti z vidika literarnih oseb oziroma z vidika lirskega subjekta.
Ugotavljala sem, katere umetnine so pisatelji izpostavili v svojih besedilih, kako so reprezentirane, kaj so pomenile v tistem času, kakšna je njihova vloga v določenem literarnem delu, kakšno mesto zavzemajo v besedilu idr. V sklepu sem strnila temeljna spoznanja iz analitičnega dela.
Ključne besede: medmedialnost, moderna, ekspresionizem, likovna umetnost, Ivan Cankar, Izidor Cankar, Vojeslav Molè, Ivan Pregelj, Srečko Kosovel, Ivan Dornik
Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 1911; Prenosov: 295
Celotno besedilo (2,08 MB) |
4. Metafizika bede : (Attila József, A. B. Simić, Srečko Kosovel)István Lukács, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Ekspresionizem je bil najmočnejša smer srednjeevropskih avantgardnih literarnih gibanj. V madžarski, hrvaški in slovenski književnosti se je razvijal skoraj istočasno pod neposrednim nemškim vplivom, na osnovi koncepta »hibridne poetike«. Že to dejstvo bi upravičevalo primerjalno analizo književnosti tega prostora, kar pa se vse do zdaj ni zgodilo.
Ključne besede: madžarska književnost, hrvaška književnost, slovenska književnost, ekspresionizem, avantgarda
Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 1366; Prenosov: 159
Celotno besedilo (252,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Fantazija za komorni ansambel Ivana Pučnika: Živim z zemljoTjaša Zidanič, 2017, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu je uvodoma osvetljena politična slika in kulturno življenje na slovenskih tleh pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Sledi oris glasbenega sloga moderne v evropskem in slovenskem glasbenem prostoru. Kasneje se obravnava glasbeni ekspresionizem v evropskem merilu in kot njegovi vzporednici še v slovenskem. Obravnava se začetnika ekspresionizma na Slovenskem, Marija Kogoja, in Slavka Osterca kot drugo osrednjo osebnost glasbenega ekspresionizma na naših tleh. Preide se na Aloisa Hábo in mlade slovenske skladatelje, ki so Ostercu sledili na praški konservatorij, na katerem je Hába poučeval. Spregovori se o Steinerjevem antropozofskem nazoru, kateremu so idejno pripadali Hába in med drugimi tudi mlada slovenska trojica skladateljev – Franc Šturm, Demetrij Žebre in Ivan Pučnik, ki so se želeli povezati v »grupo treh« in se tako ločiti od Osterca, ki je veljal za steber slovenske avantgarde tridesetih let. Naposled se preide na Ivana Pučnika in predstavi njegov življenjepis iz osebnega arhiva skladateljeve hčerke, gospe Ajše Pučnik. Podrobneje je obravnavano njegovo kratko, a plodovito glasbeno obdobje med letoma 1934 in 1937. Gre za praško obdobje študija kompozicije, najprej privatno in nato na praškem konservatoriju pri Hábi. Predstavi se glasbena analiza zaenkrat edine najdene in ohranjene skladbe Ivana Pučnika z naslovom Živim z zemljo. Gre za fantazijo za komorni ansambel iz leta 1936. Z analizo Pučnikove kompozicije se poskuša opredeliti njegov glasbeni slog.
Ključne besede: ekspresionizem, neoklasicizem, neobarok, Marij Kogoj, Slavko Osterc, Alois Hába, antropozofija
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 1326; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,31 MB) |
6. Aleksander Dev na PtujuEva Murko, 2017, diplomsko delo Opis: Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo.
Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.
Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj
Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 2987; Prenosov: 269
Celotno besedilo (7,48 MB) |
7. Zgodnje obdobje slovenske ekspresionistične kratke proze in njene slogovne prvineJožica Čeh Steger, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Novejše raziskave potrjujejo, da je začetek slovenske ekspresionistične kratke proze sovpadel z začetkom prve svetovne vojne, ko je v reviji Dom in svet ob Cankarjevih »podobah iz sanj« začel objavljati distorzične psihološke črtice z etično obsodbo vojne tudi mladi rod pisateljev (France Bevk, Stanko Majcen, Ivan Dornik, Narte Velikonja idr.). Ob raznovrstnosti stilnih postopkov se razprava osredinja na model temnih sanj v Cankarjevih simbolno-alegoričnih in metaforičnih »podobah« ter na Bevkovo vojno črtico, za katero so značilni parabolični postopki, pisateljev vstop v ekspresionistično stilno paradigmo pa je potekel ob disharmoniji zvoka, grotesknih podobah, barvni abstrakciji in retoričnem govoru.
Ključne besede: ekspresionizem, kratka proza, stil, Cankar, Ivan, Bevk, France
Objavljeno v DKUM: 31.05.2017; Ogledov: 1602; Prenosov: 208
Celotno besedilo (330,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. EKSPRESIONIZEM V SLOVENSKI UMETNOSTI IN V MOJEM LASTNEM LIKOVNEM SNOVANJUAnita Škrlec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Ekspresionizem v slovenski umetnosti in v mojem lastnem ustvarjanju je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen dela je predstaviti ekspresionistično gibanje v Evropi in njegov vpliv na slovensko slikarstvo.
V prvem delu naloge so obravnavani začetki evropskega ekspresionističnega gibanja, temeljne značilnosti ter predstavitev najizrazitejših skupin Die Brücke in Der Blaue Reiter. Drugo poglavje je posvečeno začetkom slovenskega ekspresionizma, bistvenim značilnostim in razvoju sloga pri glavnih predstavnikih. Ekspresionizem je najbolj izrazit v delih bratov Franceta in Toneta Kralja, v delih Vena Pilona in Božidarja Jakca.
V praktičnem delu so predstavljena moja lastna dela in kako se ekspresionistične prvine evropskih in slovenskih slikarjev kažejo v mojem lastnem likovnem snovanju.
Ključne besede: Ekspresionizem, Die Brücke, Der Blaue Reiter, slovenski ekspresionizem, slovenski ekspresionistični slikarji, France Kralj, Tone Kralj, Veno Pilon, Božidar Jakac.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 6801; Prenosov: 695
Celotno besedilo (2,21 MB) |
9. Izbrane skladbe slovenskih skladateljev za flavto soloSandra Gjerek, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela, magistrskega nastopa. V teoretičnem delu magistrske naloge sem predstavila Alojza Ajdiča, Igorja Štuheca in Blaža Puciharja. Predstavitev zajema njihovo življenjsko in profesionalno pot, ustvarjanje ter njihova nekatera manj, druga bolj, znana dela. Vsak izmed skladateljev je svoj opus razširil tudi s skladbami za flavto. Največ je del s spremljavo, nekaj pa je solističnih. Te solo kompozicije sem izbrala za magistrsko delo in jih podrobneje analizirala. Skladbe so Zvočni pejsaž (Alojz Ajdič), Andantino (Igor Štuhec) in For me (Blaž Pucihar). Izbrana dela bom v praktičnem delu magistrskega dela tudi zaigrala.
Ključne besede: flavta, ekspresionizem, Ajdič, Zvočni pejsaž, Štuhec, Andantino, Pucihar, For me.
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 2073; Prenosov: 162
Celotno besedilo (695,70 KB) |
10. POJAV ABSTRAKTNEGA EKSPRESIONIZMA V ZDATina Erjavičnik, 2016, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Ideja za izdelavo diplomskega dela z naslovom Pojav abstraktnega ekspresionizma v ZDA je v meni zorela že kar precej časa. Zato sem začela segati po delih, ki so odražala abstraktni ekspresionizem. V diplomskem delu sem tako opisala abstraktno umetnost, ki ni realistična, pri njej je pomembno bistvo, duh, ki se je otresel zunanje podobe predmeta, ki je zajeta z barvo, obliko in kompozicijo.
Opisovala sem začetke in izoblikovanje abstraktne umetnosti v ZDA. Vplivni kritik Harold Rosenberg je predlagal izraz akcijsko slikarstvo, ki naj bi imelo specifičen pomen. Začetniki abstraktnega ekspresionizma v ZDA so bili individuumi, a med seboj kljub vsemu tesno povezani. Skupina, v katero so se uvrščali Jackson Pollock, Franz Kline, Robert Motherwell, Willem De Kooning, Ashile Gorky in še mnogi drugi, je predstavljala akcijsko slikarstvo, ni pa jih zanimala evropska abstraktna umetnost. Potem se je zgodilo – Jackson Pollock začne na platno polivati, zlivati barvo. Vse to počne z izredno slikarsko tankočutnostjo in tehniško umetnostjo tako, da postane vsak kvadratni centimeter slike zanimiv. To so bila velika platna, slikana na tleh, in sicer taka, da je hodil okoli njih in po njih. Po kapljah in curkih je zlival barvo iz pločevink. Tako so nastajala njegova dela. Hrepenenje, tesnobnost in ustvarjalna paradoksnost, ki se jim je predajal v zadnjih letih, so ga privedle do popolnega propada.
Drugi del diplomskega dela sem posvetila svojim lastnim delom, ki pa so nastala pod močnim vplivom ameriškega abstraktnega ekspresionista Jacksona Pollocka. Opisala in prikazala sem celoten postopek akcijskega slikarstva s tehniko dripping painting.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: abstraktni ekspresionizem, akcijsko slikarstvo, dripping painting (umetnost kapljanja), umetnost, slika, barve.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2016; Ogledov: 2291; Prenosov: 191
Celotno besedilo (4,32 MB) |
