| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Topoklimatske značilnosti in raba tal v Radgonsko-Kapelskih goricah
Tadej Marinič, 2012, diplomsko delo

Opis: Radgonsko-Kapelske gorice so ena najbolj individualiziranih pokrajin v Sloveniji. Območje je lokalno in klimatsko gledano zelo zanimivo, kar se kaže predvsem v pojavu termalnega pasu, ki je posledica temperaturnega obrata. Zaradi posebnih topoklimatskih značilnosti imajo Radgonsko-Kapelske gorice tipično vertikalno razmestitev rabe tal, pri kateri je s svojo dolgoletno tradicijo najpomembnejše vinogradništvo. Gričevje Radgonsko-Kapelskih goric ima, v nasprotju z nižinama Radenskega polja in Ščavniške doline, ugodnejše klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na posebne oblike rabe tal. Tako ima Kapela v nasprotju z Radenci predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih višje srednje letne in mesečne temperature zraka, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj zahtevnejših kulturnih rastlin, med katerimi je najpomembnejša vinska trta. Temperaturni obrat, ki se pogosteje pojavlja v hladni polovici leta, je na obravnavanem območju največji in najizrazitejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Termalni pas, ki je posledica temperaturnega obrata, je prav tako največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Oba temperaturna pojava v veliki meri vplivata na razmestitev rabe tal. V nižini se tako pojavljajo njive in travniki, na pobočjih in slemenih v višjih relativnih višinah, kjer so topoklimatski dejavniki ugodnejši, pa prevladujejo vinogradi. Gozd se pojavlja predvsem na osojnih in strmejših površinah, kjer so topoklimatski pogoji slabši.
Ključne besede: temperaturni obrat, inverzija, termalni pas, topoklimatski dejavniki, temperaturne razlike med vznožjem in pobočjem, temperaturne razlike med vznožjem in slemenom, vremenski tipi, temperaturno polje, temperaturno višinski profil, raba tal, relativna višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, tip prsti.
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 2388; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (11,48 MB)

2.
VPLIV NADMORSKE VIŠINE IN EKSPOZICIJE VINOGRADA NA KEMIJSKO SESTAVO GROZDJA IN VINA SORTE 'SAUVIGNON'
Jože Senekovič, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 2010 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv nadmorske višine in ekspozicije na fenološke faze, relativno vlago zraka, temperaturo zraka, grozdov in listov, dozorevanje grozdja, pojav sive grozdne plesni, količino pridelka in kemijsko sestavo vina sorte 'Sauvignon'. Meritve smo opravljali na parcelah Keiserberg (486 m, 411 m; 173° južna lega) in Orlica (394 m, 324 m; 130° jugo-vzhodna lega). Na parceli Orlica je bil na zgornji lokaciji hitrejši razvoj listov, socvetij in cvetenje. Na parceli Keiserberg je bil na spodnji lokaciji hitrejši razvoj socvetij, cvetenje pa se je začelo prej na zgornji lokaciji. Temperatura zraka je bila na parceli Keiserberg višja na zgornji lokaciji v sredini dneva (od 12.30 do 15.00) na spodnji lokaciji pa je bila višja v jutranjih in večernih urah. Relativna zračna vlaga je bila večino dneva višja na zgornji lokaciji. V času dozorevanja grozdja je bila vsebnost skupnih titracijskih kislin večja na spodnjih lokacijah obeh parcel. Pojav sive grozdne plesni je bil večji na spodnjih delih obeh parcel. Količina pridelka je bila na parceli Keiserberg večja na zgornji lokaciji.
Ključne besede: Vinska trta, nadmorska višina, ekspozicija, 'Sauvignon'
Objavljeno: 03.04.2013; Ogledov: 1250; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (665,14 KB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici