| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Večkriterijski model za ocenjevanje fungicidov proti jablanovemu škrlupu (Venturia inaequalis)
Tina Grabnar, 2009, magistrsko delo

Opis: Jablanov škrlup je pomembna bolezen jabolk, ki za ekonomsko uspešno in tehnološko vzdržno pridelavo zahteva pravilno izbiro zaščite pred boleznijo. Poznati moramo učinkovitost pripravkov ali fungicidnih programov, ceno, uporabnost za integrirano ali ekološko kmetovanje, možnost kurativnega delovanja in pojava odpornosti, delovanje proti drugim boleznim ter toksikološke lastnosti. V nalogi smo razvili večkriterijski odločitveni model za ocenjevanje fungicidnih programov. Pri razvoju modela smo uporabili lupino ekspertnega sistema za večkriterijsko odločanje DEXi. Z uporabo našega modela smo dobili končno oceno parametra tako, da smo posamezne kriterije opisali s podkriteriji, ki smo jih nato združili v skupno oceno s pomočjo funkcije koristnosti. V nalogi smo nekatere podkriterije opisali s še bolj specifičnimi podkriteriji. Prednosti takšnega modela so v tem, da lahko tako numerične kot opisne kategorije ovrednotimo in primerjamo med sabo. Ocene atributov in določitev funkcije koristnosti zahtevajo ekspertno znanje in se jih lahko kadarkoli tudi spremeni. Večkriterijski odločitveni model ne more nadomestiti ekspertnega znanja, temveč le omogoča sistematično razvrstitev velike količine podatkov in poenostavi postopek odločanja. V model smo vključili 23 fungicidnih programov iz treh zaporednih preizkusov v letih 2004, 2005 in 2006. Za vse programe smo pridobili informacije o učinkovitosti delovanja na listih, na plodu in o delovanju na druge bolezni jablan. Uporabili smo tudi podatke o kurativnem delovanju fungicidov v programih in o možnostih pojava odpornosti. Primerjali smo še podatke o ceni programov ter o uporabnosti za ekološko ali integrirano pridelavo ter o toksikoloških lastnostih fungicidov. Vse te informacije smo preko funkcij koristnosti združili v tri agregatne parametre in na koncu določili skupno oceno fungicidnega programa. Končna ocena fungicidnega programa se je za 22 fungicidnih programov bistveno razlikovala od individualnih ocen po posameznih kriterijih, le v enem primeru je bila enaka. Večkriterijski hierarhični model je omogočil razvrščanje fungicidnih programov po več kriterijih. Izmed triindvajsetih programov je samo eden dosegel najboljšo oceno 'odličen'. Dvanajst programov je bilo ocenjenih kot 'dobri', sledilo je sedem programov z oceno 'srednji', trije programi pa so dobili najslabšo oceno 'slab'. Ob primerjavi rezultatov večkriterijskega modela za ocenjevanje fungicidnih programov z rezultati ocen po posameznih kriterijih smo ugotovili bistvene razlike v ocenah. Vsi programi razen enega so se v vsaj eni oceni za posamezen kriterij razlikovali od končne ocene fungicida. S tem smo potrdili delovno hipotezo, ko smo predvideli, da se bo razporeditev fungicidov oz. fungicidnih programov po večjem številu kriterijev, ki jih bomo določili z večkriterijskim modelom, razlikovala od razvrstitve, pri kateri bi bil kriterij samo eden (na primer cena izdelka ali rezultat bioloških testiranj). Večkriterijski model je uporaben pripomoček za nepristransko ocenjevanje fungicidnih programov proti jablanovemu škrlupu in omogoča uporabo razvite metodologije pri ocenjevanju programov, ko želijo uporabniki primerjati večje število pripravkov glede na več zahtev v pridelavi.
Ključne besede: jablanov škrlup (Venturia inaequalis), fungicidni program, ocenjevanje fungicidov, DEXi, večkriterijski model, odločitveni model, ekspertni sistem
Objavljeno: 18.03.2009; Ogledov: 3821; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (1015,64 KB)

7.
OCENJEVANJE TRAVNIŠKIH NASADOV Z METODAMA TB IN DEX
Sašo Pamič, 2009, diplomsko delo

Opis: Travniški nasadi predstavljajo neprecenljivo, a žal skrito in zanemarjeno bogastvo, ki se je skozi desetletja ohranjalo skoraj samo od sebe. V tem diplomskem delu je bilo po različnih kriterijih ocenjenih 85 travniških nasadov na področju Prekmurja. Pridobljeni podatki so prikazali trenutno stanje nasadov v naravi, ki je slabo. Za boljše razumevanje in bolj realno in uravnoteženo razlago ocenitve smo izdelali s sistemom DEXi večparametrski model, ki nam je služil za dodatno oceno sadovnjakov. Na podlagi atributov in izdelanih funkcij smo potrdili, da je stanje res slabo. Oba sistema obdelave podatkov, ki se med seboj dopolnjujeta, sta se izkazala kot uporabna za širše območje in bi lahko bila uporabljena za ocenjevanje pri določanju zneska subvencij za ekstenzivne oziroma travniške nasade. Posredno bi sprožili, da bi ta nebrušen diamant, katerega delček najdemo skoraj na vsakem dvorišču v Sloveniji, bolje upravljali in ga ohranili tudi za prihodnost.
Ključne besede: travniški nasad, ocenjevanje, kriterij pridelave, kriterij krajinske pestrosti, kriterij biotske raznovrstnosti, DEXi, večparametrski model, ekspertni sistem.
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 2902; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

8.
ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO BOJNEGA OKLEPNEGA KOLESNEGA VOZILA
Tanja Zrinski, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obdeluje problem "izbire kolesnega bojnega oklepnega vozila" in načine, kako sistemi za pomoč pri odločanju lahko pomagajo pri reševanju tega problema. Predmet odločanja je izbira kolesnega bojnega oklepnega vozila, ki bo zagotovilo uresničevanje ciljev iz resolucije Državnega zbora o Splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske in Srednjeročnega obrambnega programa 2007 - 2012.
Ključne besede: Kolesna oklepna vozila, odločitveni modeli, ekspertni sistem, večparametrsko odločanje, DEXi;
Objavljeno: 22.07.2009; Ogledov: 1658; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (8,58 MB)

9.
Ekspertni sistem za avtomatsko analizo lastnosti taktičnega radijskega omrežja
Saša Klampfer, 2009, magistrsko delo

Opis: V širokem razcvetu računalniške industrije in pridobitve velike procesorske moči, so se v različnih industrijskih panogah močno uveljavili izpopolnjeni računalniški sistemi. Le ti so dandanes človeku v veliko pomoč, v nekaterih primerih pa z implementirano umetno inteligenco nadomeščajo človeško bitje. Med sisteme, ki so v pomoč uporabniku, operaterju, delavcu ipd. spadajo ekspertni sistemi z omejenim naborom znanja, in so namenjeni razreševanju problemov iz dobro poznane domene. Znanje za razreševanje problemov je dodeljeno s strani poznavalca (eksperta), ki omenjeno domeno dobro pozna. Sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci se hierarhično gledano nahajajo na višjem nivoju v primerjavi z ekspertnimi sistemi, saj običajno temeljijo na nevronskih mrežah, katere jim omogočajo učenje, le to pa je na nivoju ekspertnih sistemov prepuščeno poznavalcu problemske domene oz. ekspertu. Takšne sisteme najdemo v različnih industrijskih panogah, kjer služijo kot sistemi za: odkrivanje napak na tiskaninah, odkrivanje napak na letalskih in ladijskih sistemih, diagnosticiranje simptomov bolezni v medicini, optimizacijo omrežij… Ideja o izdelavi ekspertnega sistema izhaja iz področja simulacij, kjer bi za določitev posamičnega problema v taktičnem omrežju porabili ogromno dragocenega časa, ob upoštevanju, da moramo za določitev individualnega problema analizirati več simulacijskih statistik hkrati. Da bi takšno proceduro čimbolj poenostavili in pohitrili smo zasnovali ekspertni sistem, ki ga predstavljamo v magistrskem delu, in služi kot pripomoček operaterju pri ocenjevanju in vrednotenju kakovosti zasnovanega taktičnega komunikacijskega omrežja v simulacijskem okolju OPNET. V uvodnem delu magistrske naloge najprej podrobneje predstavimo ekspertne sisteme ter področja na katerih se najpogosteje uporabljajo. Ker smo sami zasnovali ekspertni sistem za ocenjevanje taktičnega omrežja podajamo tudi detajlne opise posameznih gradnikov, ki tvorijo ekspertni sistem odločanja. Narava brezžičnih taktičnih podatkovnih omrežij je takšna, da opazovanih parametrov ni mogoče vedno oceniti z diskretnimi vrednostmi. Opazovani parametri, ki nas zanimajo so: radijska vidljivost, uspešnost prenosa sporočil, zakasnitve v omrežju in zasedenost prenosnih kanalov med posameznimi brezžičnimi entitetami. Tako radijsko vidljivost kot tudi izkoriščenost prenosnih kanalov ocenjujemo z zveznimi pripadnostnimi funkcijami, ki so del mehkih množic, zato smo v ta namen vpeljali teorijo mehkih množic. Iz slednje izhaja tudi teorija verjetnosti/možnosti, ki se uporablja za estimacijo omenjenih parametrov, le ti pa morajo biti po vojaških normativih in zahtevah dovolj natančno določeni. Ekspertni sistem je tesno povezan s simulacijskim orodjem OPNET Modeler, katerega detajlno predstavljamo v magistrskem delu, vključno s predstavitvijo strukture in načina komuniciranja vojaških taktičnih enot na virtualnem terenu. Predstavljena je metoda dostopa do simulacijskega modela EMA, metode sklepanja z mehkimi množicami, delovanje ekspertnega sistema, rezultati analize ekspertnega sistema, poročila, ki jih pripravi ES, ocena skupnega omrežja itd.
Ključne besede: ekspertni sistem, mehke množice, radijska vidljivost, uspešnost prenosa sporočil, izkoriščenost prenosnega kanala, zakasnitve, taktično omrežje.
Objavljeno: 30.10.2009; Ogledov: 1988; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

10.
MODEL ZA POMOČ PRI IZBIRI DELAVCA V ŠČETKARSTVU
Amadej Kopitar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan problem izbire najprimernejšega zaposlenega v ščetkarstvu, za podjetje Boris Žnidar s.p. Ščetkarstvo. Na izbiro delavca v ščetkarski obrti vpliva veliko število najrazličnejših kriterijev. Pomembno je, da so izbrani pravi ter najpomembnejši kriteriji, kajti le tako pridemo do objektivne in pravilne odločitve. Najprej so opredeljeni osnovni pojmi večparametrskega odločanja, ekspertnih sistemov ter lupine ekspertnega sistema DEX. V nalogi je predstavljen model vrednotenja različni variant. Z orodjem za večparametrsko odločanje DEXI bo izdelan odločitveni model, pri izbiri zaposlenega v ščetkarstvu. Model bo izdelan na podatkih, ki jih je podjetje v preteklosti uporabljalo pri izbiri delavca. Ob koncu diplomskega dela je bila s pomočjo orodja Vredana izdelana še kaj - če analiza. Na ta način je bilo poizkušeno nekatere kriterije popraviti, da bi posamezna varianta delavca uvrstila na primeren razred in da bi dobili dodatno potrditev o realnem stanju. Z dobljenimi rezultati je bil pokazan vpliv širokega spektra kriterijev na končno oceno. Izbira delavca je dolgotrajen in zahteven proces, zato bo v prihodnje posvečenega več časa in vanjo bodo vključili primerne strokovnjake.
Ključne besede: • zaposlitev delavca v ščetkarstvu, • sistemi za pomoč pri odločanju, • večparametersko odločanje, • ekspertni sistem, • DEX, VREDANA
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 1793; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 9.84 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici