1. Metode testiranja in validacije podjetniških idej ter njihova uporaba v praksiAljaž Mesinger, 2024, diplomsko delo Opis: V tej diplomski nalogi smo se osredotočili na proces prepoznavanja, ali podjetniška ideja predstavlja tudi resnično tržno priložnost, pri čemer smo podrobno raziskali pomen testiranja podjetniških idej. Ključna tema je bila, kako sistematično testiranje idej podjetnikom pomaga oceniti potencial svojih zamisli in jih prilagoditi tržnim zahtevam. V začetnih poglavjih smo predstavili teoretične osnove podjetništva, pri čemer smo se osredotočili na oblikovanje podjetniške ideje, ocenjevanje trga in pomembnost prilagajanja ideje glede na povratne informacije.
V nadaljevanju smo podrobno preučili pomen oblikovanja hipotez in njihovem testiranju z različnimi metodami, kot so intervjuji s strankami in drugi eksperimentalni pristopi. Poudarili smo, kako sistematičen pristop, ki vključuje mapiranje predpostavk in izvajanje zaporednih eksperimentov, podjetnikom omogoča zmanjšanje tveganj in povečanje verjetnosti uspeha. Praktični del diplomske naloge je temeljil na konkretnem primeru testiranja podjetniške ideje v slovenskem start-up podjetju na področju programske opreme B2B. Skozi več faz testiranja smo validirali poslovni model in pridobili dragocene vpoglede, ki so pripomogli k izboljšanju začetne ideje.
Rezultati so pokazali, da sistematično testiranje podjetniških idej vodi do boljšega razumevanja trga in potreb strank, kar omogoča premišljen razvoj produkta in večjo verjetnost uspeha na trgu. Sklepi diplomske naloge poudarjajo, da je testiranje podjetniških idej ključno za zmanjšanje tveganj in doseganje trajnostnega poslovnega uspeha. Naloga tako ponuja uporabne smernice za podjetnike, ki se soočajo z izzivom preoblikovanja ideje v uspešno tržno priložnost.
Ključne besede: testiranje podjetniških idej, priložnost, hipoteze, eksperimentiranje, B2B, poslovni model, inovacije
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,89 MB) |
2. Metode za ugotavljanje pomikov lesenih nosilcevTomo Marič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so podrobneje opisani eksperimentalni preizkusi na lesenih nosilcih, katere smo opravili v Laboratoriju za preiskave materiala na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo.
Področje raziskave so meritve pomikov z uporabo geodetskih instrumentov na lesenih nosilcih, ki so izpostavljeni različnim pogojem ter obdelava podatkov in iskanje najustreznejšega instrumenta za določanje le-teh.
Eksperimentalni preizkusi so zajemali merjenje na petih vnaprej določenih točkah prosto podprtih lesenih nosilcev, katere smo razdelili v tri sklope. Prvi sklop je zajemal nosilce v laboratoriju, kjer sta vlaga in temperatura konstantni. Poimenovali smo jih TL (Timber in Laboratory). Drugi sklop so bili nosilci TO (Timber Out), ki so bili postavljeni zunaj in izpostavljeni različnim vremenskim pogojem. Tretji sklop pa je zajemal nosilce TW (Timber Wet), ki so bili postavljeni zunaj in tako izpostavljeni vremenskim pogojem, dodatno pa smo jih še vlažili. Analize rezultatov vsebujejo izračun natančnosti, tabelarično in grafično predstavitev rezultatov ter izračunane pogreške meritev.
V nalogi so predstavljeni geodetski instrumenti, s katerimi smo opravili meritve pri preizkusih ter izračun teoretičnega pomika nosilca. V diplomski nalogi je tudi na kratko predstavljeno podjetje, ki nam je doniralo lesene nosilce.
Ključne besede: leseni nosilci, gradbeništvo, geodezija, dokumentiranje, eksperimentiranje
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 904; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,13 MB) |
3. Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcuUrša Lopič, 2021, diplomsko delo Opis: Zaključno delo z naslovom Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu je teoretične narave s praktičnimi primeri spontanih in načrtovanih fizikalnih dejavnosti iz vsakdanjega življenja in dela vzgojiteljice v skupini predšolskih otrok v vrtcu. Namen zaključnega dela je bil raziskati možnosti razvoja naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju z različnimi spontanimi in spodbujenimi aktivnostmi. Posebno pozornost smo namenili fizikalnim dejavnostim in skozi študij literature poglobili znanje na tem področju in na podlagi praktičnih primerov približali načine za načrtovanje fizikalnih dejavnosti v vrtcu na podlagi spontanega raziskovanja s področja naravoslovja in fizike. Podrobneje smo preučili in predstavili razvoj otrokovih kompetenc, sposobnosti in pridobivanja znanja na področju naravoslovja, ki se krepi ob naravoslovnih dejavnostih in je zanj zelo pomembno, da se začne že v otroštvu.
Ključne besede: Naravoslovje, otroci, predšolsko obdobje, fizikalne dejavnosti, eksperimentiranje, naravoslovne kompetence, vrtec, spontane dejavnosti, načrtovane dejavnosti.
Objavljeno v DKUM: 02.08.2021; Ogledov: 1433; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1023,28 KB) |
4. Izvajanje eksperimentov tematskega sklopa snovi pri pouku spoznavanja okolja v osnovni šoliAnka Frece, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Izvajanje eksperimentov tematskega sklopa snovi pri pouku spoznavanja okolja v osnovni šoli je namenjeno izpostavitvi pomembnosti eksperimentiranja pri pouku spoznavanja okolja. Raziskovanje je usmerjeno v tematski sklop snovi, saj glede na priporočila učnega načrta prav ta sklop zahteva aktivno raziskovanje snovi in snovnih sprememb. V teoretičnem delu predstavimo predmet spoznavanje okolja, pomembnost zgodnjega uvajanja naravoslovja, opis naravoslovnih postopkov, podrobno predstavimo tudi eksperiment pri učenju in izsledke tujih raziskav. V empiričnem delu opišemo izsledke naše raziskave, za katero so bili pridobljeni podatki na podlagi anketnega vprašalnika med učitelji razrednega pouka od 1. do 3. razreda. Prek analize odgovorov spletnega anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se učitelji zavedajo pomembnosti izvajanja eksperimentov v tematskem sklopu snovi in da jih tudi pogosto izvajajo (vsaj tri na leto). Kljub vsemu pa pri izvajanju izražajo veliko potrebo po kvalitetni zbirki eksperimentov ter izpostavljajo pomanjkanje ustreznih merilnih instrumentov. Učitelji izvajajo demonstracijske eksperimente in eksperimentalno delo učencev, saj se podobno kot mnogi avtorji objavljenih raziskav večinoma zavedajo, da učenci z eksperimentiranjem usvojijo praktična in povezljiva znanja ter pridobijo izkušnje in spretnosti. V zaključku je didaktično dodelan primer za eksperimentalno delo učencev (sušenje sadja).
Ključne besede: eksperiment, eksperimentiranje, spoznavanje okolja, tematski sklop snovi
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 1107; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,31 MB) |
5. Eksperimentiranje za predšolske otrokeMonika Žibret, 2019, diplomsko delo Opis: V želji, da bi eksperimentiranje postalo del vsakodnevnih dejavnosti v vrtcu, je nastalo diplomsko delo z naslovom Eksperimentiranje za predšolske otroke. Izdelali smo priročnik s preprostimi eksperimenti in didaktičnimi napotki za izvedbo le-teh. Priročnik je v pomoč tako vzgojiteljem, ki se pogosto sprašujejo s tem, kateri eksperimenti so primerni za otroke določene starosti, kot tudi otrokom, saj lahko s pomočjo didaktičnih napotkov določene eksperimente izvedejo sami.
V teoretičnem delu so najprej predstavljene značilnosti eksperimentiranja v predšolskem obdobju, izpostavljene so vloge vzgojitelja in postavljanja produktivnih vprašanj, primernost eksperimentov in ustreznost pripomočkov za izvajanje, nato pa sledi še nekaj napotkov o postavitvi eksperimentalnega kotička.
V praktičnem delu je izdelan priročnik s 50 naravoslovnimi eksperimenti, ki so primerni za izvajanje v vrtcu. Priročnik je narejen z didaktičnimi navodili, ki so primerni za predšolske otroke. Na začetku vsakega eksperimenta so našteti pripomočki in material, ki ga potrebujemo za izvedbo posameznega eksperimenta. Eksperimenti, ki jih lahko otroci izvajajo sami, so označeni z zeleno kljukico, eksperimenti, ki so težje izvedljivi in pri katerih je potreben nadzor ali pomoč odraslega, so označeni z rdečim klicajem, eksperimenti, označeni s črnim x, pa nujno zahtevajo pomoč odraslega. Na koncu sledijo še podatki o sami izdelavi priročnika.
Ključne besede: predšolsko obdobje, naravoslovje, eksperimentiranje.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 2728; Prenosov: 700
Celotno besedilo (5,61 MB) |
6. Grafika in moj domači krajUrška Juhart, 2016, magistrsko delo Opis: Vsebino magistrskega dela sem razdelila na teoretični in pedagoški del ter na samostojno praktično ustvarjanje na grafičnem področju.
V prvem delu sem namenila nekaj besed odločitvi o izbrani temi.
Sledijo poglavja, v katerih sem se oprla na teoretična dognanja o umetnosti in grafični umetnosti, s kratkim vpogledom v zgodovino grafične umetnosti.
Drugi del sem namenila pedagoškemu delu in s tem grafičnemu projektu, ki smo ga izvedli v osnovni šoli na Polzeli. Projekt smo izvedli z učenci od 1. do 9. razreda. Grafične tehnike smo prilagajali učnemu načrtu in starostni stopnji učencev, pri tem pa smo stremeli k temu, da smo se v vsakem razredu posluževali različnih tehnik ploskega, visokega in globokega tiska.
Nekaj nastalih del sem po določenih kriterijih nato še ovrednotila.
V tretjem delu sem se osredotočila na samostojno praktično ustvarjanje. Raziskovanje različnih pristopov in tehnoloških postopkov v grafičnem mediju sem začela z direktnim odtiskovanjem rastlin po postopku tehnike s premično šablono. V mojih primerih šablono predstavljajo rastline, ki se štejejo kot ready-made šablone. Matrico sem postopno nadgrajevala s kombiniranjem z drugimi grafičnimi tehnikami. Najprej sem šablone rastlin kombinirala z linorezom, nato sem dodajala še druge materiale s strukturno značilnimi površinami, ki s tiskanjem na papir ali na drugo podlago prenesejo prepričljivo materialnost površine. Tako sem z različnimi pristopi prišla do edinstvene grafične tehnike kolažnega tiska.
Ker pa moja pot eksperimentiranja ni bila omejena le na postopke tiskanja, ampak tudi na izdelavo nekaterih materialov in pripomočkov za tiskanje, sem del vsebine namenila opisu izdelave želatinaste plošče, ki mi je služila kot podlaga pri ročnem tiskanju in izdelavi ročno narejenega papirja, na katerega sem ročno ali strojno tiskala.
Za konec sem nekaj besed namenila še organizaciji in postavitvi razstave, kjer smo predstavili nastale otroške in moje lastne grafične liste.
Ključne besede: narava, domači kraj, eksperimentiranje, grafika, grafični projekt, kolažna tehnika, šablonski tisk, ready-made šablona.
Objavljeno v DKUM: 22.02.2017; Ogledov: 2025; Prenosov: 238
Celotno besedilo (18,54 MB) |
7. EKSPERIMENTALNO DELO PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V TRETJEM RAZREDU - VODAJaka Žižek, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Eksperimentalno delo pri pouku spoznavanja okolja v tretjem razredu – voda, je sestavljena iz dveh zaokroženih celot, ki se med seboj dopolnjujeta in prepletata. Prvi del je teoretični, drugi praktični. V prvem delu so predstavljeni izkustveno učenje, naravoslovje (s poudarkom na zgodnjem naravoslovju), eksperimentalno delo in učni predmet spoznavanje okolja. V drugem, praktičnem delu diplomske naloge, prilagamo podrobno učno pripravo, opis poteka dela in evalvacijo učne ure spoznavanja okolja v tretjem razredu osnovne šole, z uvodom, ki je bil pripravljen na osnovi relevantne znanstvene in strokovne teoretične osnove. Po izpeljanem praktičnem delu ugotavljamo, da učitelj za izpeljavo učne ure eksperimenta potrebuje natančno pripravo, veliko gradiva, znanja in iznajdljivosti. Prav tako mora poskrbeti, da bo učna ura zanimiva, pestra, razgibana, privlačna ter primerna razvojni stopnji in sposobnosti učencev. Med izvajanjem eksperimentalnega dela pa mora bdeti nad delom ter poskrbeti za individualizacijo in diferenciacijo.
Ključne besede: eksperimentiranje, osnovna šola, tretji razred, spoznavanje okolja, voda.
Objavljeno v DKUM: 21.04.2015; Ogledov: 2670; Prenosov: 334
Celotno besedilo (2,90 MB) |
8. EKSPERIMENTALNO DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJANina Kastelec, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela – teoretični in praktični del. V teoretičnem delu podrobneje predstavimo izkustveno učenje, njegove idejne izvore ter navedemo metode in faze takega učenja. V nadaljevanju opredelimo naravoslovje in naredimo vertikalni pregled naravoslovnih predmetov v osnovni šoli, kjer so za vsak predmet izpisani splošni učni cilji. Predstavimo naravoslovne dejavnosti, naravoslovne kompetence ter namenimo nekaj besed začetnemu naravoslovju in konstruktivizmu. Navedene so tudi naravoslovne metode dela, nekaj več pa povemo o metodi eksperimentiranja in jo podrobneje opišemo. Za konec teoretičnega dela predstavimo še oddelek podaljšanega bivanja, njegove sestavine in organizacijo dela v oddelku. V drugem, praktičnem delu diplomske naloge je opisana izvedba eksperimenta kapilarnega dviga vode, ki smo ga izvedli v oddelku podaljšanega bivanja na Osnovni šoli Dolenjske Toplice. Z njim smo želeli preveriti, ali učenci z učenjem preko lastnih izkušenj res pridobijo več znanja kot samo z razlago ter po končani evalvaciji delovnih listov dokazali, da je uporaba izkustvenega učenja pri vsakdanjem pouku za učence še kako pomembna.
Ključne besede: Izkustveno učenje, naravoslovje, eksperimentiranje, oddelek podaljšanega bivanja, kapilarni dvig.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 1992; Prenosov: 344
Celotno besedilo (4,40 MB) |
9. DETEKTOR GIBANJA PRI POSKUSIH IZ PREMEGA GIBANJA V OSNOVNI ŠOLIRomana Slana, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obravnavamo poučevanje premega gibanja v osnovni šoli. Poučevanje naj bo podprto z zanimivimi eksperimenti, ki jih opravimo tudi z detektorjem gibanja. V nalogi predstavimo detektor gibanja skupaj z nasveti za njegovo uporabo tako pri pouku za demonstracijsko učilo kot pri dodatnem pouku ali sobotni šoli za nadarjene učence za problemsko eksperimentiranje. Pri izvedenih eksperimentih lahko učenci z računalniško podporo narišejo grafe, ki prikazujejo odvisnost poti od časa ali odvisnost hitrosti telesa od časa, z njih preberejo podatke, jih razložijo in razumejo, katero vrsto gibanja predstavljajo.
V diplomskem delu najprej opišemo premo gibanje. Posebej predstavimo premo enakomerno in premo enakomerno pospešeno gibanje. Pregledamo učni načrt za pouk fizike v osnovni šoli in podrobno predstavimo obravnavo učnih vsebin o gibanju, kar dopolnimo z opisom zanimivih poskusov, ki jih lahko učitelji izvedejo ob obravnavi učnih vsebin o gibanju. V eksperimentalnem delu predstavimo računalniško podprte eksperimente iz premega gibanja. Z detektorjem gibanja merimo spremembe lege telesa v realnem času. Za eksperimente uporabimo računalniški merilni komplet Vernier, ki ga sestavljajo detektor gibanja Go!Motion, vmesnik LabPro in program za obdelavo podatkov Logger Pro. Z izvedenimi eksperimenti tako pokažemo, da je detektor gibanja zanesljiva merilna naprava, saj se izmerjene vrednosti hitrosti in pospeška ujemajo s teoretično napovedanimi vrednostmi. Najprej obravnavamo premo enakomerno gibanje vozička na motorni pogon po vodoravni podlagi. Merimo lego v odvisnosti od časa pri dveh hitrostih vozička in pri dveh postavitvah detektorja gibanja: tako, da se mu voziček približuje in tako, da se mu oddaljuje. Predznak hitrosti povežemo s smerjo gibanja. Računalniško podprte meritve hitrosti primerjamo z ročnimi meritvami in ugotovimo, da se meritve v okviru napake ujemajo. Nato obravnavamo gibanje vozička po klancu. Ob primerni izbiri podlage ugotovimo, da je trenje zanemarljivo majhno, gibanje je enakomerno pospešeno, pospešek pa se veča z večanjem naklonskega kota klanca. Ko spreminjamo velikost sile upora, kar dosežemo s pritrditvijo različno velikih kartonov na voziček, saj s tem spreminjamo površino čelnega preseka telesa, na katerega deluje upor, pa pričakujemo, da gibanje ni več premo enakomerno pospešeno. Ker pa meritve izvajamo le v kratkem časovnem intervalu, je gibanje na videz še vedno enakomerno pospešeno, le pospešek se manjša z večanjem površine kartona.
Ključne besede: Premo enakomerno in enakomerno pospešeno gibanje, detektor gibanja, računalniško podprto eksperimentiranje, Vernierjev merilni komplet.
Objavljeno v DKUM: 03.04.2012; Ogledov: 3565; Prenosov: 238
Celotno besedilo (1,23 MB) |
10. UPORABA FIZIKALNE ZBIRKE MEHANO PRI POUKU FIZIKE V OSNOVNI ŠOLIJasmin Ilc, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se bom posvetila uporabi fizikalne zbirke MEHANO pri rednem pouku fizike, dodatnem pouku in pri izbirnih vsebinah. Primerna je tako za demonstracijske poskuse kot za množično eksperimentiranje. Osredotočila se bom na eksperimentiranje v skupinah, podala bom analizo učnih načrtov za fiziko, dodatni pouk fizike ter za izbirne predmete Projekti iz fizike in tehnike, Elektrotehnika in Elektronika z robotiko. Predstavila bom deset izbranih eksperimentov, jih opremila s slikovnim materialom, opisom poskusa in učnimi listi za delo v skupinah. Izdelala bom učni načrt dodatnega pouka fizike z zbirko in se opirala na cilje, ki so v učnem načrtu podani kot višji cilji.
Zbirka vsebuje 61 različnih elementov, manjkajoči pa se poiščejo doma ali v šoli. Namenjena je otrokom po devetem letu starosti in primerna za domače delo ter šolske in izvenšolske aktivnosti. V njej najdemo zelo enostavne poskuse, za katere ne potrebujemo posebne razlage, in zahtevnejše poskuse, pri katerih bodo učenci potrebovali pomoč odrasle osebe ali učitelja. Zbirka je priročna in uporabna, saj lahko z njo opravimo 270 eksperimentov s področja elektrike in magnetizma, elektromagnetizma ter elektronike. Poskusi, ki so opisani v tej zbirki, so prvi in zelo pomembni koraki v pridobivanju znanja z lastnimi izkušnjami.
Ključne besede: Eksperimentiranje, dodatni pouk, izbirne vsebine, učni načrt, elektrika, magnetizem, elektromagnetizem, elektronika, fizikalna zbirka.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2012; Ogledov: 3581; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,94 MB) |
