| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika eksperimentalnega dela na daljavo pri predmetu naravoslovje in tehnika na območju savinjske regije med epidemijo covid-19
Ajda Prušek, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Problematika eksperimentalnega dela na daljavo pri predmetu naravoslovje in tehnika na območju savinjske regije med epidemijo covid-19 sestavljata dva glavna dela – teoretični in empirični del, na koncu pa še manj obsežen praktični del. Teoretični del je razdeljen na tri večje sklope: pedagoško-didaktični sklop (pomen izkustvenega učenja in eksperimentalnega dela pri predmetu naravoslovje in tehnika), geografsko-zgodovinski sklop (predstavitev savinjske statistične regije) in epidemija covid-19 (povzetek nekaj tujih in slovenskih člankov o šolanju na daljavo). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z anketiranjem učiteljev 4. in 5. razreda na področju savinjske regije. Ugotovili smo, da so se učitelji s poučevanjem na daljavo spopadali zelo različno. Večina učiteljev je od učencev pričakovala tudi samostojno eksperimentiranje doma, pri tem pa so se spopadali z nekaj težavami. V praktičnem delu smo na podlagi rezultatov empiričnega dela predstavili nekaj predlogov za eksperimentalno delo doma v primeru ponovnega zaprtja šol. Predlogi so napisani za sklop spreminjanja lastnosti snovi za 4. razred in snovi v naravi za 5. razred osnovne šole. 
Ključne besede: osnovna šola, naravoslovje in tehnika, eksperimentalno delo, covid-19, šolanje na daljavo
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)

2.
Vpliv eksperimentalnega dela na znanje in odnos do živih živali pri študentih predšolske vzgoje in razrednega pouka
Hanija Bujas, 2020, magistrsko delo

Opis: Učitelji v slovenskih šolah zelo redko vključujejo žive živali v poučevanje bioloških vsebin. Med možnima vzrokoma za nevključevanje živali v pouk bi lahko bila pomankljivo znanje pridobljeno na dodiplomskem študiju ter odnos do takšnega dela. Zato smo ugotavljali, ali eksperimentalno delo z živimi živalmi vpliva na znanje in odnos študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka in predšolske vzgoje, do živali. S temi rezultati smo želeli prikazati, pozitiven vidik vpeljevanja laboratorijskega in eksperimentalnega dela z živimi organizmi v pouk. Da bi pridobili ustrezne podatke, smo izvedli učno enoto, v katero so bile vključene vsebine o živalih. Učna enota je imela enako vsebino, razlikovala pa se je v izvedbi. V obeh izvedbah smo podatke pridobili z uporabo vprašalnika pred in po učni enoti. S polovico študentov (56 študentov) smo izvedli enoto z eksperimentalno metodo dela, medtem ko je za drugo polovico (55 študentov) učna enota potekala v frontalni izvedbi. V eksperimentalni pristop smo vključili žive živali - hišno miš (Mus musculus), argentinskega ščurka (Blaptica dubia) in polža ahatnika (Achantina fulica). Ugotovili smo, da so študenti udeleženi v frontalni izvedbi usvojili več znanja, kot študenti eksperimentalne skupine. Po drugi strani pa so študenti, ki so z živalmi opravljali etološke eksperimente, bolj naklonjeni vključevanju živih živali v učni proces, kot študenti, ki so frontalno poslušali o živalih, kar pomeni, da se je spremenil njihov odnos do dela z živalmi. Na osnovi izsledkov raziskave predlagamo, da naj pridobijo bodoči učitelji čim več neposrednih izkušenj z živimi organizmi med študijem na univerzitetni ravni. Predpostavljamo namreč, da lahko z izkušnjami v času študija in oblikovanjem pozitivnega odnosa do takšnega vplivamo na prenos tovrstnih metod dela v razred.
Ključne besede: odnos, eksperimentalno delo, študenti, žive živali
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 221; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
Eksperimentalno delo – pedagoški eksperiment v petem razredu osnovne šole (toplota in temperatura)
Maja Jeznik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Eksperimentalno delo – pedagoški eksperiment v petem razredu osnovne šole (Toplota in temperatura) sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo – teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del je sestavljen iz naravoslovnega in pedagoško-psihološkega sklopa. Sklopa iz različnih zornih kotov osvetljujeta raziskovalni problem. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava, ki je bila izpeljana maja 2017, s katero smo želeli ugotoviti, ali je znanje učencev po eksperimentalnem delu višje. Rezultati empirične raziskave to tudi dokazujejo. V praktičnem delu je priložena podrobna učna priprava za pouk naravoslovja in tehnike v 5. razredu osnovne šole z vsebino toplota in temperatura, ki sledi sodobnim načelom eksperimentalnega dela. Prav tako sta opisana potek dela in evalvacija narejenega. Ugotovljeno je, da je znanje učencev po eksperimentalnem delu višje in da moramo eksperimentalno delo skrbno načrtovati, da bo učenec napredoval v znanju.
Ključne besede: naravoslovje, eksperimentalno delo, 5. razred, naravoslovje in tehnika, toplota in temperatura
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 1043; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

4.
Izvajanje eksperimentalnega dela pri poučevanju otrok z učnimi težavami pri predmetu naravoslovje in tehnika - študija primera v četrtem in petem razredu osnovne šole
Tjaša Banfi, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bil glavni cilj postaviti eksperimentalno delo pri predmetu naravoslovje in tehnika v ospredje in dokazati učinke izbire te metode poučevanja pri učencih z učnimi težavami in učencih z morebitnimi učnimi težavami. Naloga se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen in opisan pouk naravoslovja in tehnike v osnovni šoli ter njegov pomen. V nadaljevanju so opisane metode dela, splošne in specifične učne težave in njihova delitev. Raziskane so povezave med njimi in predmetom naravoslovja in tehnike. V empiričnem delu naloge so predstavljene analize rezultatov raziskave, ki je bila opravljena na dvojezičnih in enojezičnih šolah, in sicer na neslučajnostnem vzorcu četrtega in petega razreda osnovne šole mestnih in podeželskih šol. Raziskava je bila izvedena kot študija primera, glavni cilj pa je bil ugotoviti ali vpliva eksperimentalna oblika dela pri predmetu naravoslovje in tehnika na stopnjo znanja učencev z učnimi težavami. Preučen je bil njihov odnos do predmeta naravoslovje in tehnika, prav tako pa njihovo zanimanje za eksperimentalno delo pri tem predmetu. Analizirali smo, ali eksperimentalno delo pri predmetu naravoslovje in tehnika vpliva na uspešnost pri doseganju višjih taksonomskih stopenj znanja Bloomove taksonomije. Rezultati so pokazali, da po izvedbi eksperimentalnega dela učenci z učnimi težavami napredujejo in so uspešnejši pri doseganju višjih taksonomskih stopenj. Ugotovljeno je bilo, da so učenci, vključeni v raziskavo za tovrstno metodo dela, motivirani. Ovrednotili smo, da je vključevanje eksperimentalne metode dela ključnega pomena pri predmetu naravoslovje in tehnika, saj motiviramo za delo tudi učence z učnimi težavami. Prenos naravoslovnega znanja je tako učinkovitejši in trajnejši.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, učne težave, eksperimentalno delo, učne metode, učenci četrtega in petega razreda.
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 878; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

5.
Eksperimentalno delo pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole
Anja Hujdec, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Eksperimentalno delo pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole sestavljajo tri zaključene celote, ki se med seboj dopolnjujejo − teoretična, empirična in praktična. V teoretičnem delu magistrske naloge podrobneje predstavljamo aktivno učenje (s poudarkom na izkustvenem učenju), naravoslovje (osnovnošolsko naravoslovje s poudarkom na eksperimentalnem delu) in učni predmet naravoslovje in tehnika. V empiričnem delu s pomočjo intervjuvanih učiteljev praktikov ugotavljamo, da se učitelji zavedajo pomena eksperimentalnega dela ter se ga zato pri svojem rednem delu pogosto poslužujejo. Kot vir eksperimentov najpogosteje uporabljajo učbenik in delovni zvezek (večina jih v tem šolskem letu uporablja učbeniški komplet Radovednih 5, Založba Rokus Klett), prepričani pa so, da je izkustveno učenje pomembno za učence, ker jim omogoča lažjo zapomnitev učnih snovi ter trajnejše znanje. V praktičnem delu magistrske naloge je podrobno predstavljeno načrtovanje, izpeljava in evalvacija učne ure Balon pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole, po sodobnih eksperimentalnih načelih. Temu delu je dodan zbir nalog za eksperimentalno delo. Vsak eksperiment je podrobno opisan (potrebni pripomočki, postopek dela, predviden rezultat ter naravoslovno ozadje eksperimenta), izveden in za boljšo predstavo tudi fotografiran.
Ključne besede: Izkustveno učenje, naravoslovje, naravoslovje in tehnika, peti razred, eksperimentalno delo
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 1009; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

6.
Izkustveno učenje pri pouku spoznavanja okolja – eksperimenti z jajci
Nives Grah, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo »Izkustveno učenje pri pouku spoznavanja okolja – eksperimenti z jajci« sestavljata dve samostojni, a med seboj povezani in prepleteni celoti – teoretični in praktični del. Teoretični del vsebuje tri, na raziskovalni problem vezane sklope: naravoslovni sklop (zgodovina naravoslovja, konstruktivizem in naravoslovje v šoli, predvsem zgodnje naravoslovje v osnovnošolskem okolju), psihološki sklop (psihofizične lastnosti osemletnikov) in didaktični sklop (pomen eksperimentalnega dela pri pouku spoznavanja okolja in njegove zakonitosti). Praktični del obsega podrobno učno pripravo, opis poteka dela in evalvacijo izvedene učne ure pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu Osnovne šole Puconci. Z izvedbo učne ure smo ugotovili, da mora pouk temeljiti na izkustvenem učenju in eksperimentalnem delu, ki zagotavljata, da pridobljeno znanje ostane trajno in predvsem uporabno v vsakdanjem življenju. Doseganje omenjenega pri učencih zahteva učiteljevo natančno in dobro strukturirano učno pripravo ter zlasti njegovo ustrezno strokovno usposobljenost in prilagodljivost različnim situacijam. Za zagotavljanje nemotenega poteka dela mora učitelj skrbno nadzorovati izvajanje eksperimentov in poskrbeti za varnost, naloge in aktivnosti pa prilagoditi razvojni stopnji učencev.
Ključne besede: naravoslovje, osnovna šola, spoznavanje okolja, eksperimentalno delo, jajca
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1538; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

7.
Eksperimentalna določitev toka zmesi pepela in vode
Damijan Kanduti, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali zmesi pepela in vode. Zmesi pepela in vode štejemo med nenewtonske dilatantne tekočine, kar pomeni, da napetostni tenzor ni linearno odvisen od tenzorja deformacijskih hitrosti. Viskoznost zmesi pepela in vode ni konstantna veličina, ampak je odvisna od deformacijske hitrosti in strižne napetosti. Pretakanje zmesi pepela in vode po cevovodih lahko proučujemo le, če poznamo njihove fizikalne lastnosti in vpliv zunanjih dejavnikov na te lastnosti. V delu je podana zasnova eksperimenta in laboratorijskih analiz za določevanje reoloških lastnosti tekočin (zmesi pepela in vode). Prikazana je zasnova cevnega (kapilarnega) viskozimetra in postopek izvajanja eksperimenta z obdelavo izmerjenih veličin. Obdelana je tudi analiza merilne negotovosti eksperimenta. Podane so laboratorijske analize vzorcev pepela ter zmesi pepela in vode, ki so prispevale k izdelavi reološkega modela tekočin. Obdelani so rezultati treh zmesi pepela in vode s trikratno ponovljivostjo, ki bazirajo na dvajsetih vzorcih pepela. Določitev reološkega obnašanja je izvedena eksperimentalno s cevnim (kapilarnim) viskozimetrom. S cevnim (kapilarnim) viskozimetrom so izvedene meritve tlaka in masnega pretoka zmesi pepela in vode. S spreminjanjem tlaka v cevnem (kapilarnem) viskozimetru smo spreminjali masni pretok. Tako smo dobili povezavo med deformacijsko hitrostjo in strižno napetostjo iz meritev tlačnega gradienta in prostorninskega toka zmesi pepela in vode skozi cev kapilarnega viskozimetra, pri ustaljenem, laminarnem in izotermnem toku. Nenewtonsko viskozno obnašanje zmesi pepela in vode smo opisali z dvema matematičnima modeloma, in sicer s potenčno enačbo (dvoparametrični reološki model - Potenčni zakon) in s kvadratno enačbo (matematičnim modelom polinoma druge stopnje).
Ključne besede: mehanika tekočin, nenewtonske tekočine, eksperimentalno delo, cevni (kapilarni) viskozimeter, reološki modeli
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 819; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

8.
Eksperimentalno delo kot osrednja metoda poučevanja pri predmetu naravoslovje in tehnika
Petra Lebar Kac, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo sodobna dognanja – eksperimentalno delo kot osrednjo metodo poučevanja pri predmetu naravoslovja in tehnike. V teoretičnem delu naloge smo najprej predstavili proces poučevanja naravoslovja v osnovni šoli, s poudarkom na kurikularni zasnovi. Preučili smo kurikule držav, ki imajo zavidljive rezultate v znanju naravoslovne pismenosti na svetovni ravni. Podrobno smo predstavili zasnovo učnega načrta naravoslovja in tehnike ter analizirali vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj vanj. Opredelili smo kompetence, ki so pomembne za trajnostni razvoj, še posebej tiste, ki izhajajo iz naravoslovnega področja. Predstavili smo didaktične oblike in metode dela ter druge podporne aktivnosti, ki se jih poslužujemo pri delu in so nam v pomoč pri poučevanju. Posebno pozornost smo namenili poučevanju naravoslovja z vidika dveh didaktičnih pristopov: tradicionalnega in sodobnega – eksperimentalno naravnanega pristopa. V empiričnem delu prikazujemo rezultate empirične raziskave, ki je bila opravljena na samostojnem vzorcu učencev 4. in 5. razreda mestnih in podeželskih šol. Preučili smo: obstajajo delitve na tradicionalne – pogosto uporabljene metode in sodobne (eksperimentalno delo) – redkeje uporabljene metode; uspešnost izbranega didaktičnega pristopa v odvisnosti od vsebinske izbire obravnavane učne teme; napredek v doseganju nižjih taksonomskih nivojev znanj je večji v primeru tradicionalnega pouka v primerjavi glede na eksperimentalno raziskovalni pouk; vpliv stratuma (mestna in podeželska šola) pri uspešnosti izbranega didaktičnega pristopa; možnost postavitve strukturalnega modela izobraževanja naravoslovja in tehnike v skladu v raziskavi postavljenimi kriteriji. Dobljeni rezultati so pokazali, da obstaja delitev na tradicionalne – pogosteje uporabljene metode in sodobne (eksperimentalno delo) – manj uporabljene metode dela. Prav tako se je izkazalo, da so nekatere teme učencem bližje kot druge, vendar pa je bila uspešnost znanja pri obeh temah večja po eksperimentalnem delu. Ker so teme določene in učitelje zavezuje rigiden učni načrt, ki ne dopušča večje izbirnosti s strani učiteljev in učencev, se je izkazalo, da ni bistvenih razlik v znanju glede na uporabo didaktičnih pristopov. Učitelji podajajo znanje za znanje in ne kot znanje za trajnostni razvoj. Zaradi takšnega učnega načrta učitelji pri pouku naravoslovja in tehnike ne uporabljajo eksperimentalnega dela kot temeljne metode pri poučevanju in s tem posledično zmanjšujejo motivacijo učencev. Eksperimentalno delo se je namreč izkazalo za pomembni faktor v motivaciji pri pouku naravoslovja in tehnike, kar bi morali izkoristiti pri razvijanju kompetenc in znanja na višjih ravneh mišljenja.
Ključne besede: Osnovna šola, naravoslovje in tehnika, kurikulum, eksperimentalno delo, naravoslovne kompetence, motivacija
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1895; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

9.
PRIMERJAVA EKSPERIMENTALNEGA DELA OTROK V STAROSTI 9 IN 10 LET PRI POUKU NARAVOSLOVNIH VSEBIN V SLOVENIJI IN V SEVERNEM DELU CIPRA
Martina Rajnar Kulič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Primerjava eksperimentalnega dela otrok v starosti 9 in 10 let pri pouku naravoslovnih vsebin v Sloveniji in severnem delu Cipra je sestavljena iz dveh delov, ki se med seboj dopolnjujeta in prepletata. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljeno naravoslovje, eksperimentalno delo pri vsebinah naravoslovja ter primerjava poučevanja naravoslovnih vsebin med Slovenijo in severnim delom Cipra. V tem delu smo primerjali osnovne značilnosti obeh šolskih sistemov s poudarkom na iskanju podobnosti in razlik v obeh sistemih poučevanja. V empiričnem delu smo predstavili poglede učiteljev na eksperimentalno delo v Sloveniji in severnem delu Cipra, za kar smo podatke pridobili z anketo. Nadalje smo opazovali napredek v razvijanju naravoslovnih kompetenc učencev izbranega 4. razreda slovenske osnovne šole ob intenzivni uporabi eksperimentalne metode dela. V tem delu diplomskega dela smo ugotovili, da učiteljem samo eksperimentalno delo predstavlja sicer precejšnjo dodatno obremenitev, kljub temu pa so zelo zadovoljni z rezultati takšnega poučevanja in naravoslovnim znanjem učencev. Hkrati pa smo iz praktičnega dela v razredu lahko sami prepoznali postopen napredek učencev pri razvoju naravoslovnih kompetenc skozi praktično delo, predvsem razvoj spretnosti pri samem eksperimentiranju. Eksperimentalno delo je bilo uspešnejše, če je bila tema učencem bližje, saj je bil njihov interes za delo visok, opazili smo veliko prisotnost intrinzične motivacije. Zaključili smo, da je za razvoj naravoslovnih kompetenc potrebno dobro in skrbno načrtovano delo, eksperimentalni način poučevanja pa nudi dobro priložnost za razvoj teh kompetenc pri učencih. Res pa je, da eksperimentalno delo terja več učiteljevega truda za pripravo, izvedba pouka je zahtevnejša, vendar rezultati tovrstnega poučevanja opravičujejo ta napor, saj je bila motiviranost učencev za delo visoka, usvojena znanja in spretnosti pa so po našem mnenju trajnejša in uporabnejša.
Ključne besede: naravoslovje, eksperimentalno delo, naravoslovne kompetence, Slovenija, severni del Cipra, 4. in 5. razred, osnovna šola
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 742; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

10.
EKSPERIMENTIRANJE Z VODO - MLADINSKI CENTER ORMOŽ
Maja Zidarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Eksperimentiranje z vodo – Mladinski center Ormož sestavljata dve zaokroženi celoti, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta (teoretični in praktični del). V teoretičnem delu je didaktični sklop (v njem je podrobneje predstavljeno izkustveno učenje), naravoslovni sklop (v njem je predstavljeno naravoslovje s poudarkom na zgodnjem naravoslovju in eksperimentalni pouk), pedagoško-psihološki sklop (v njem so pojasnjene psihofizične lastnosti otrok med šestim in osmim letom), geografski sklop (predstavljena sta mesto Ormož in Mladinski center Ormož) in sklop voda (v njem je predstavljena najpomembnejša zemeljska tekočina). V praktičnem delu diplomske naloge je natančna priprava, potek dela in evalvacija niza delavnic vode, ki so bile izpeljane v Mladinskem centru Ormož. Ugotovljeno je, da mora učitelj za uspešnost pri eksperimentalnem delu izdelati natančno pripravo, ki mora vsebovati različne in otrokom zanimive aktivnosti, s katerimi bomo spodbudili njihovo radovednost in željo po nečem novem, njim še neodkritem.
Ključne besede: naravoslovje, izkustveno učenje, eksperimentalno delo, voda, prvo triletje
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 944; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici