| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
RAZVOJNI POUK IN ULOMKI
Natalija Krajnc, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na dele celote, kasneje ulomke, glede na posodobitveni učni načrt. Izsledki tuje literature kot model poučevanja predlagajo na učenca osredotočen razvojni pouk. Prav zato smo ugotavljali, kakšno je trenutno znanje učencev četrtega razreda na področju ulomkov in ali je razvojni pouk učinkovit. V eksperimentalni skupini smo ugotovili, da je znanje učencev na področju ulomkov po dveh urah izvajanja različnih konkretnih in slikovnih aktivnosti razdeljevanja uspešnejše, kot je bilo prej. V empiričnem delu so prikazani rezultati tega pedagoškega eksperimenta. V praktičnem delu diplomske naloge smo pripravili gradiva za področje ulomkov, za katera upamo, da bodo v pomoč tako sestavljavcem novih učbeniških kompletov kot tudi učiteljem in učencem. V nadaljevanju so tabelarično predstavljene analize učbeniških kompletov, osredotočili smo se na pokrivanje ciljev posodobitvenega učnega načrta.
Ključne besede: matematika, pouk, deli celote, ulomki, četrti razred, učbenik, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2831; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
PEDAGOŠKI EKSPERIMENT V ŠPORTNI VZGOJI - PRIMERJAVA REZULTATOV DVEH SKUPIN
Ivona Kovačič, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan pedagoški eksperiment kot raziskovalna metoda pri športni vzgoji, podrobneje je predstavljeno psihomotorično učenje z vidika emocionalnega, socialnega in spoznavnega razvoja. Opisana je doživljajska vzgoja in njena načela ter cilji na področju športne vzgoje. V diplomskem delu je poudarjena pomembnost čustev pri učenju. Opisane so tudi elementarne igre, ki so uporabljene pri pedagoškem eksperimentu, ter tehnika podajanja in lovljenja žoge. Natančneje so opisane metode učenja in poučevanja, ki so uporabljene pri izvajanju vadbenih ur. Pedagoški eksperiment psihomotoričnega učenja kompleksne gibalne naloge podajanja in lovljenja žoge, je zajemal dvanajst otrok, starosti od pet let in štiri mesece do šest let. Glavni cilj diplomskega dela je bil otroke naučiti osnove tehnike podajanja in lovljenja žoge v obdobju desetih tednov. Raziskovalni problem je usmerjen v ugotavljanje in proučevanje razlik med inicialnim in finalnim stanjem znanja otrok ter razlike rezultatov med eksperimentalno in kontrolno skupino. Eksperiment sem primerjala z eksperimentom študentke Mateje Maguša ter ugotavljala in analizirala razlike. Naredila sem primerjavo rezultatov dveh eksperimentalnih skupin. Podatke, ki so zbrani, so obdelani z osnovnimi statističnimi metodami. Ugotovila sem, da je prirastek znanja pri otrocih eksperimentalne skupine pozitiven in sklepam, da se z organizirano vadbo določene gibalne naloge lahko zelo vpliva na razvoj le-te.
Ključne besede: Ključne besede: mlajši otroci, pedagoški eksperiment, psihomotorično učenje, podajanje in lovljenje žoge.
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 3292; Prenosov: 824
.pdf Celotno besedilo (363,92 KB)

5.
PEDAGOŠKI EKSPERIMENT PRI ŠPORTNI VZGOJI
Andrej Slavič, 2009, diplomsko delo

Opis: V pedagoški eksperiment kompleksnega psihomotoričnega učenja - vodenja žoge sem vključil 24 otrok, starih od 6 do 7 let. Vzorec merjencev predstavljata dve zaporedni generaciji prvih razredov OŠ Radenci. Z načrtovano vadbo sem poskušal vplivati na razvoj znanja eksperimentalnih skupin v obdobju treh mesecev (deset vadbenih ur). Začetno in končno znanje (stanje) sem testiral z nalogo vodenja žoge v razdalji 10 metrov z boljšo roko. Podatke sem zbral z merjenjem časa za izvedbo naloge in oceno znanja treh ocenjevalcev po predhodno določenem kriteriju. S statistično obdelavo podatkov sem izračunal prirastek znanja oz. napredek, ki je statistično značilen. Tako sem dosegel osnovni namen eksperimenta.
Ključne besede: pedagoški eksperiment, gibanje, življenjska energija, psihomotorično učenje
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 2645; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

6.
UPORABA VMESNIKA ROBO FISCHERTECHNIK PRI POUKU FIZIKE V OSNOVNI ŠOLI
Milan Hlade, 2010, diplomsko delo

Opis: Povezanost predmeta Fizika v osnovni šoli z naravnimi pojavi in s tem eksperimenti je za jasnost, nazornost predmeta nujna. Zato so eksperimenti pri Fiziki obvezni del pouka. Eksperimenti pa so povezani z vedno bolj natančnimi merilnimi pripomočki, ki se od klasičnih razlikujejo predvsem v možnosti njihove povezave s sodobnimi napravami, ki jih lahko združimo pod imenom IKT — interaktivna komunikacijska tehnologija. IKT tehnologija nam omogoča hitrejše, natančnejše, atraktivnejše in predvsem jasnejše eksperimente. Eden od pomembnih delov pri povezavi eksperimenta in osebnega računalnika je zagotovo vmesnik, ki poskrbi za komunikacijo z osebnim računalnikom, za shranjevanje meritev in krmiljenje eksperimenta ali naprav. V Slovenskih osnovnih šolah se je v zadnjih letih pojavil tudi v fiziki zelo uporaben vmesnik ROBO firme Fischertechnik iz njihove sestavljanke ROBO Pro. V osnovi je namenjen poučevanju osnov robotike, ima pa tudi lastnosti, ki omogočajo izvedbo skoraj vseh eksperimentov pri pouku fizike v osnovni šoli. V diplomskem delu sem v prvem delu opisal najpogostejše do sedaj uporabljene vmesnike v slovenskih osnovnih šolah. Podroben opis lastnosti vmesnika ROBO nakazuje možnosti uporabe vmesnika za fizikalne meritve. V drugem delu je opisanih večina eksperimentov in s tem pokazana možnost in primernost uporabe vmesnika ROBO pri pouku fizike v osnovni šoli.
Ključne besede: Vmesnik ROBO, senzor, eksperiment, osebni računalnik, programska oprema, fizika v osnovni šoli, rezultati meritev
Objavljeno: 31.05.2010; Ogledov: 2465; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (6,53 MB)

7.
UČENJE TUJEGA JEZIKA: PRIMERJAVA NEMŠKEGA JEZIKA Z MATERNIM JEZIKOM - GLAGOLSKE KATEGORIJE S PSIHOLINGVISTIČNEGA VIDIKA
Mihael Bohorč, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena teorija Piageta in Kohlberga in teorija o kompleksnosti časov. V nadaljevanju smo ugotavljali, v kolikšni meri se te teorije potrdijo v praksi. Poleg tega smo pri glagolskih kategorijah (časi, spregatve in vrstni red glagolskih elementov) ugotavljali težavnostno stopnjo. To smo proučevali s pomočjo eksperimenta, v katerem so sodelovali učenci osmega razreda OŠ Rače in dijaki tretjega letnika tehniške gimnazije ŠC Krško-Sevnica. Eksperiment je bil sestavljen iz dveh delov, tipa 1 in tipa 2. Tip 1 zajema številne naloge v različnih časih, tip 2 pa naloge z določenimi temami, kjer naj bi učenci napisali čim več v ustrezno izbranem času. Da smo ugotovili primerjavo nemškega jezika s slovenskim maternim jezikom, so učenci rešili naloge obeh tipov tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Učenci, ki so sodelovali pri eksperimentu, spadajo v zadnjo mentalno razvojno stopnjo po Piagetu in Kohlbergu. V tem stadiju so učenci sposobni svoje odločitve samostojno sprejeti, kar se je pokazalo tudi pri reševanju nalog. Učenci si pri reševanju nalog niso dovolj prizadevali, saj smo zaznali pomanjkanje motivacije in zato so bili tudi rezultati nekoliko slabši kot bi lahko bili. Nekaterih nalog sploh niso rešili, pri drugih pa so zaradi nezainteresiranosti naredili veliko več napak in dejansko niso pokazali svojih sposobnosti in znanja. Pri preverjanju glagolskih kategorij (časov, spregatev, vrstnega reda glagolskih elementov) so gimnazijci pri nalogah v nemškem jeziku pri časih naredili najmanj napak, največ pa pri spregatvah in vrstnemu redu glagolskih elementov. Pri reševanju nalog v slovenskem jeziku so imeli najmanj napak pri vrstnemu redu glagolskih elementov in največ napak pri časih ter spregatvah. Osnovnošolci so pri nalogah v slovenskem jeziku naredili največ napak pri spregatvah in najmanj pri časih. Pri nalogah v nemškem jeziku pa so naredili najmanj napak pri časih in največ pri spregatvah. Torej imajo te tri glagolske kategorije različne težavnostne stopnje, zato so se napake pokazale tudi v skladu s to težavnostjo. Več napak je bilo pri kategoriji z višjo težavnostno stopnjo. Pri nalogah v nemškem jeziku so najvišja težavnostna stopnja spregatve, najnižja pa časi. Tudi pri nalogah v slovenskem jeziku so najvišja težavnostna stopnja spregatve, pri časih in vrstnemu redu glagolskih elementov pa je težavnostna stopnja najnižja. Z analizo smo pri kompleksnosti časov ugotovili, da je od vseh časov najmanj markiran sedanjik, nekoliko višjo stopnjo markiranosti prikazuje prihodnjik, pretekliki pa so tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku najbolj markirani. Spoznali smo, da so pretekliki kompleksnejši od sedanjika in prihodnjika. Prihodnjik kot nesedanjost je manj markiran od preteklikov, saj ima bolj vpadljivo in lažje prepoznavno obliko ter ustrezno formalno markiranost. S temi ugotovitvami lahko teorijo o kompleksnosti sedanjosti v nasprotju z nesedanjostjo potrdimo. V hipotezi smo trdili, da učni načrti za nemščino kot tuj jezik v gimnaziji predvidevajo več časa za ukvarjanje s slovničnimi kategorijami kot učni načrti v osnovni šoli. Iz tega lahko sklepamo, da naj bi bila tudi slovnična znanja gimnazijcev bistveno boljša. Z analizo smo ugotovili, da so gimnazijci v primerjavi z osnovnošolci naloge v nemškem jeziku v sedanjiku in pretekliku (Perfekt) bolje rešili, naloge v pretekliku (Präteritum) in prihodnjiku pa slabše. Če primerjamo vse naloge ugotovimo, da so bili gimnazijci pri reševanju nalog uspešnejši od osnovnošolcev. Tudi znotraj glagolskih kategorij (časov, spregatev, vrstnega reda glagolskih elementov) so bili rezultati v gimnaziji boljši kot v osnovni šoli. S temi ugotovitvami smo hipotezo potrdili.
Ključne besede: učenje tujega jezika, glagolska kategorija, eksperiment, kompleksnost, razvojna stopnja
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 2473; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
UČENJE SESTAVLJENIH OBLIK GIBANJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Zlatica Kološa, 2010, diplomsko delo

Opis: V uvodu diplomskega dela so opisane psihomotorične sposobnosti, njihove posebnosti ter psihomotorično učenje, torej elementi, ki jih moramo upoštevati pri zgodnjem vključevanju otrok v športne dejavnosti. Predstavljena je tudi gibalna igra in doživljajska pedagogika. Otrok se najlažje uči preko igre in doživetij, zato jih vključujemo v organizacijo in izvajanje pouka športa. Glavni predmet diplomske naloge je proučevanje organiziranega psihomotoričnega učenja sestavljenih oblik gibanja v obliki pedagoškega eksperimenta kot raziskovalne metode. V eksperiment psihomotoričnega učenja kompleksne motorične naloge (vodenje žoge) sem zajela dve skupini po 12 otrok, starih od 5,2 do 5,8 let. Vzorec merjencev predstavljajo otroci iz vrtcev v Mariboru in v Murski Soboti. S statistično obdelavo podatkov sem izračunala prirastek znanja oziroma napredek pri otrocih eksperimentalnih skupin, ki je statistično značilen.
Ključne besede: Ključne besede: psihomotorično učenje, igra, pedagoški eksperiment, vodenje žoge, doživljajska vzgoja
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2932; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (28,71 MB)

9.
Numerično modeliranje vpliva veznih sredstev na horizontalno nosilnost lesenih okvirnih stenskih elementov
Milan Kuhta, 2010, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava vpliv togosti veznih sredstev in vpliv obložnih plošč na nosilnost lesenih okvirnih stenskih elementov pod vplivom horizontalne sile. Okvirni stenski element predstavlja sovprežno konstrukcijo sestavljeno iz lesenega okvirja in obložnih plošč, ki so na okvir pritrjene z mehanskimi veznimi sredstvi - sponkami. Vpliv sponk smo raziskovali z različnimi razdaljami med sponkami in sicer na preizkušancih z razdaljo med sponkami s=3,75 cm, s=7,50 cm in s=15,00 cm. Vpliv obložnih plošč smo raziskovali z različnimi vrstami obložnih plošč in sicer z enojno mavčno - vlakneno oblogo, z dvojno mavčno - vlakneno oblogo in z oblogo z usmerjenim iverjem. Raziskave smo izvedli eksperimentalno, analitično in numerično (MKE). Analitični in še posebej rezultati numeričnega MKE modela se dobro ujemajo z eksperimentalnimi meritvami. Razdalje med sponkami in različne vrste obložni plošč imajo pomemben vpliv na raziskovano silo ob pojavu prve razpoke obložne plošče, silo porušitve, pomik konzolnega dela panelne stene in na zdrs v nateznem in tlačnem območju priključne ravnine med lesenim okvirjem in obložno ploščo, kakor tudi na upogibno in strižno togost panelnih sten.
Ključne besede: gradbeništvo, mehanika, sovprežne konstrukcije, leseni okvirni stenski elementi, mavčno vlaknaste plošče, plošče z usmerjenim iverjem, vezna sredstva, eksperiment, modeliranje, metoda končnih elementov
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 3880; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (7,46 MB)

10.
Uporaba zbirke KVANT OPTIC pri pouku fizike v osnovni šoli
Sonja Cank, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom predstavila zbirko Kvant optic. Zbirko, ki si jo želi vsak učitelj fizike, saj z njo lahko naredi čudovite eksperimente na področju optike in tako učencem približa snov in delovanje optičnih aparatov. Dotaknila se bom didaktičnih metod, predvsem demonstracijske metode. Podala bom analizo učnih načrtov v osnovni šoli pri predmetu fizike. V optični zbirki Kvant optic lahko predstavimo osnove optike, ki jih potrebujemo za kasnejše razumevanje bolj zapletenih optičnih naprav. Zelo primerna je za predstavitve v osnovni šoli, zato jo tam tudi najbolj priporočamo. Zbirka uporablja laserje in zanje je značilna velika svetlost na intervalu valovne dolžine, zato zatemnitev ni ključnega pomena. V diplomi bom predstavila, katere osnovne eksperimente lahko izvedemo in dodala eksperimente, ki so nekoliko zahtevnejši. Zbirka je primerna za naravoslovne dneve in za dodatni pouk fizike.
Ključne besede: Eksperiment, didaktične metode, optične zbirke, Kvant optic, zbiralne in razpršilne leče, konveksna in konkavna zrcala, ravno zrcalo, fotoaparat, človeško oko.
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 2237; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici