| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Spoznavanje vremenskih pojavov z didaktično igro v vrtcu
Sanja Vodan, 2021, diplomsko delo

Opis: Pomembno je, da otroke spodbujamo k raziskovanju narave, saj je srečanje z naravo bistvenega pomena za otroke. Dandanes se otroci premalo srečujejo z naravo, vremenskimi pojavi in naravoslovnimi eksperimenti v vrtcu . Namen diplomskega dela je, pripraviti in preizkusiti eksperimente o vremenskih pojavih v vrtcu ter preveriti pridobljeno znanje otrok s pomočjo izdelane didaktične igre. Otroci so tri dni spoznavali pet vremenskih pojav: slano, dež, tornado, mavrico in meglo. Kasneje so preko didaktične igre utrdili znanje. Didaktična igra je bila preizkušena z 20 otroki (12 deklic in 8 dečkov), starih 5 let, ki so igro igrali razdeljeni po skupinah. Pri didaktični igri so bila vprašanja vezana na pogovor in predstavljene eksperimente. Cilje, ki smo si jih zastavili v začetku diplomske naloge, torej da otrok spoznava vremenske pojave, otrok razume nastanek vremenskih pojavov, otrok opisuje vremenske pojave smo uresničili.. Pri opazovanju in sodelovanju otrok smo ugotovili, da so dečki pokazali več zanimanja za vremenske pojave kot deklice. Po izvedbi ocenjujemo, da so izbrani eksperimenti in izdelana didaktična igra ustrezni in primerni za predšolske otroke.
Ključne besede: vremenski pojavi, otrok, didaktična igra, eksperiment
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 109; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

2.
KONSTRUKTIVISTIČNI PRISTOP PRI POUKU GEOGRAFIJE NA PRIMERU UČNE TEME LATINSKA AMERIKA
Biserka Gavez, 2014, diplomsko delo

Opis: Temeljni namen diplomskega dela je bil proučiti možnost vključevanja konstruktivističnega pristopa pri razvijanju učenčeve miselne dejavnosti pri pouku geografije, ter ugotoviti njegovo potencialno večjo uspešnost od tradicionalnega pristopa z elementi konstruktivizma. Cilji diplomskega dela so bili: analizirati temeljne značilnosti konstruktivističnega pristopa in tradicionalnega pristopa pri pouku regionalne geografije; izdelati in izvesti izbrano učno uro na temo Latinska Amerika, ki temelji na proučevanih pristopih; preveriti uspešnost konstruktivističnega pristopa v primerjavi s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma pri izbrani učni temi Latinske Amerike; s testom ugotavljanja predznanja in osvojenega znanja ter z anketnim vprašalnikom preveriti, kateri učni pristop je dijakom bližnji in bolj izraža njihovo individualnost ter aktivnost pri pouku geografije. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili cilje in kompetence predmeta geografije v programu osnovne šole in v programu splošne gimnazije, poučevanje geografije v tujih državah, značilnosti tradicionalnega pristopa, značilnosti in razvoj konstruktivističnega pristopa, značilnost tradicionalnega pristopa z elementi konstruktivizma. V aplikativnem delu diplomske naloge smo, na podlagi testov ugotavljanja predznanja in testov ugotavljanja osvojenega znanja, analizirali uspešnost konstruktivističnega pristopa pri učni temi Latinske Amerike v primerjavi s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma. S pomočjo ankete smo pridobili mnenja dijakov o načinu pouka pri predmetu geografije in le te analizirali.
Ključne besede: šolska geografija, učni načrt, poučevanje, konstruktivistični pristop, tradicionalni pristop z elementi konstruktivizma, pedagoški eksperiment.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

3.
Dinamična termografija in odziv kože na nenadno termično spremembo
Martin Petrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja izvedbo dinamične termografije za kožo oz. eksperimentalno merjenje segrevanja kože po hlajenju, z namenom pridobitve termičnega odziva s pomočjo termo kamere. Hlajenje je potekalo s tremi po debelini različnimi ploščicami in različnimi časi hlajenja, kjer je bil za bolj izrazit odziv kože bolj primeren prav daljši čas hlajenja, kot pa sama debelina ploščice. Na podlagi dinamike segrevanja smo preko meritev in rezultatov, ki smo jih pridobili z numeričnim modelom, skušali določiti vrednosti parametrov za perfuzisjki pretok krvi in termoregulacijski koeficient, ki odločilno vplivata na potek samega segrevanja oz. sta zelo pomembna iz stališča diagnostike kožnih bolezni. Ob primerjavi rezultatov smo ugotovili, da lahko prek samih eksperimentalnih meritev določimo oba parametra, in sicer za naš primer smo določili, da perfuzijski pretok za kožo znaša 0,0015 s^(-1), termoregulacijski koeficient pa 1,5.
Ključne besede: dinamična termografija, eksperiment, hlajenje, koža, numerična simulacija, Pennesov model, perfuzijski pretok krvi, termo kamera, termoregulacijski koeficient
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

4.
5.
NEVARNI DEMONSTRACIJSKI EKSPERIMENTI PRI POUKU KEMIJE V OSNOVNI ŠOLI
Mateja Rus, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi je v problemu opredeljen pomen izvajanja nevarnih demonstracijskih eksperimentov pri pouku kemije v osnovni šoli in predvsem to, da morajo učitelji — demonstratorji biti kompetentni za izvajanje tovrstnih eksperimentov. Poleg teoretičnega razglabljanja o pomenu eksperimentalnega dela in varnega ravnanja z nevarnimi snovmi, so opredeljene tudi kompetence, ki jih mora imeti učitelj — demonstrator za izvajanje nevarnih eksperimentov in kompetence, ki jih ob eksperimentalnih opažanjih pridobi učenec. Prav tako sem na podlagi aktualne literature izbrala trinajst nevarnih eksperimentov, ki bi jih učitelji lahko vključili v pouk naravoslovja in kemije v osnovni šoli. Izbrana eksperimentalna gesla sem analizirala na podlagi spoznavnega, motivacijskega, zmožnostnega in nevarnostnega vidika. Po izvedbeni analizi izbranih eksperimentalnih gesel sem oblikovala tudi demonstracijske liste za učitelje - demonstratorje in opazovalne liste za učence — opazovalce.
Ključne besede: nevarni demonstracijski eksperiment, metodologija načrtovanja, strategija izvajanja, kompetence, didaktično gradivo
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 41; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
UPORABA MATEMATIČNEGA DNEVNIKA NA RAZREDNI STOPNJI
Blažka Miklič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati uporabo matematičnega dnevnika pri četrtošolcih. Ugotoviti smo želeli ali pisno izražanje pri matematiki vpliva na učenčevo matematično uspešnost. Teoretični del vključuje izsledke raziskav, različna področja aktivnosti in tipe pisanja dnevnika ter prednosti in strategije pisanja pri matematiki. Predstavili smo vrste nalog, tako imenovane spodbudne tipe nalog, za pisanje matematičnega dnevnika. Te naloge smo v obliki navodil vključili v matematični dnevnik. V empiričnem delu je predstavljena metodologija, potek raziskave in analiza rezultatov. Raziskava je temeljila na eksperimentalni metodi znanstvenega raziskovanja in vanjo sta bila vključena dva razreda četrtošolcev. Pedagoški eksperiment je trajal osem tednov. Na začetku in na koncu eksperimenta sta se izvedla predtest in potest. Tako smo na podlagi predtesta in potesta primerjali uspešnost pri matematiki med razredoma oziroma med eksperimentalno in kontrolno skupino. V vmesnem času se je v eksperimentalni skupini uvedel matematični dnevnik, ki smo ga v empiričnem delu analizirali po nalogah, pri čemer smo dali poudarek na razumevanju nalog in refleksiji. Rezultati raziskave so pokazali, da je bil v eksperimentalni skupini zaznan napredek v znanju, vendar manjši kot v kontrolni skupini. Rezultati so nas presenetili, saj nismo pričakovali, da bo v skupini, ki ni uporabljala matematičnega dnevnika, napredek večji. Zaradi pozitivnih izsledkov drugih študij in na podlagi naše raziskave smo predlagali izboljšave, ki bi kvalitetno vplivale na uporabo matematičnega dnevnika v razredu.
Ključne besede: matematični dnevnik, razredni pouk, pedagoški eksperiment, predtest, potest
Objavljeno: 22.12.2020; Ogledov: 128; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

7.
Vpliv slušne lateralizacije na uspešnost pri simultanem tolmačenju števil
Nika Blagne, 2020, magistrsko delo

Opis: Simultano tolmačenje je ustno prevajanje govorjenega besedila iz izvirnega v ciljni jezik. Ključnega pomena je tisto, kar tolmač sliši, velik vpliv pri tem pa ima slušna lateralizacija. Glavni cilj našega dela je bilo zato dokazati, da je simultano tolmačenje uspešnejše, če tolmač govor posluša le z enim ušesom, predvsem z desnim, ki je neposredno povezano z levo možgansko hemisfero. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, empirični del pa je osnovan na eksperimentu simultanega tolmačenja. Študenti so izbrani govor poslušali na tri različne načine, s slušalkama na obeh ušesih, le na desnem in le na levem ušesu. Dokazali smo, da je tolmačenje števil uspešnejše, če tolmač govor posluša le z enim ušesom, vendar to ni nujno desno. Analizirali smo tudi druge segmente, kot so povezava z dominantno roko, prikaz števila na drsnici ter letnik in spol študentov. V večini smo lahko potrdili naša predpostavljanja, saj povezave z dominantno roko nismo mogli ugotoviti, tolmačenje je bilo uspešnejše ob prikazu števila na drsnici, študentke pa so bile uspešnejše. Hipotezo glede na letnik smo ovrgli, saj so bili študenti prvega letnika uspešnejši. Z eksperimentom nismo uspeli dokazati, da je tolmačenje ob poslušanju na desno uho najuspešnejše, vendar so takšne rezultate dosegli tudi drugi raziskovalci, kar nam daje motivacijo za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Simultano tolmačenje, eksperiment, tolmačenje števil, desno uho, slušna lateralizacija.
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 55; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

8.
Primerjava različnih velikosti intravenskih kanil na sistemih za natančno gravitacijsko doziranje infuzije
Aleš Novak, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Infuzijski sistemi, ki temeljijo na gravitaciji, omogočajo nadzor nad odmerkom raztopine za infundiranje z uravnavanjem kapljic na minuto. S to posredno metodo, ki zahteva stalno opazovanje kapljanja v komori, je zelo težko dobiti natančno in stalno hitrost infuzije. Da bi ublažili to časovno omejitev, se lahko uporabi infuzijski sistem za natančno gravitacijsko doziranje. V diplomskem delu želimo v simuliranem okolju prikazati znanja in veščine, ki jih diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik potrebuje pri uporabi infuzijskega sistema za natančno gravitacijsko doziranje v povezavi z različnimi velikostmi intravenskih kanil. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedena je bila in vitro eksperimentalna raziskava na podlagi kvantitativne metodologije, kjer smo v simuliranem okolju testirali infuzijske sisteme za natančno gravitacijsko doziranje v kombinaciji z različnimi velikostmi intravenskih kanil. Rezultati: Z ANOVA testom smo ugotovili statistično značilne razlike med velikostmi intravenskih kanil pri Leventon Dosi-Flow 20 (F(2,297) = 104,754, p < 0,001), B. Braun Exadrop (F(2,297) = 82,397, p < 0,001) in Cair LGL Dosicair (F(2,297) = 42,774, p < 0,001) infuzijskimi sistemi za natančno gravitacijsko doziranje. S Post Hoc Bonferroni testom smo pri intravenskih kanilah različnih velikosti (22 gauge, 18 gauge in 14 gauge) in infuzijskimi sistemi za natančno gravitacijsko doziranje (Cair LGL Dosicair in Leventon Dosi-Flow 20, Cair LGL Dosicair in B. Braun Exadrop ter Leventon Dosi-Flow 20 in B. Braun Exadrop) prikazali statistično razliko (p < 0,001). Vse kombinacije velikosti intravenskih kanil z infuzijskim sistemom za natančno gravitacijsko doziranje so prikazale bistveno in statistično signifikantno razliko (p < 0,001) od nastavljene referenčne vrednosti pretoka. Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki se v kliničnem okolju ne smejo izključno zanašati na točnost infuzijskih sistemov za natančno gravitacijsko doziranje. Ugotovitve nas pripeljejo do spoznanja pomembnosti upoštevanja navodil za uporabo infuzijskega sistema za natančno gravitacijsko doziranje v povezati z različnimi velikostmi intravenskih kanil, saj lahko privedejo do odstopanja pri odmerjanju tekočin in zdravil.
Ključne besede: Simulacije, in vitro, eksperiment, infuzija, regulator pretoka, velikost kanil.
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 461; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (531,60 KB)

9.
Hišni ljubljenci v kontekstu raziskovalnega učenja - pedagoški eksperiment v Vzgojno-varstvenem zavodu Otona Župančiča Maribor
Medeja Marinič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Hišni ljubljenci v kontekstu raziskovalnega učenja – pedagoški eksperiment v Vzgojno-varstvenem zavodu Otona Župančiča Maribor sestavljajo tri zaključene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo: teoretični del (v njem so opisani narava, naravoslovje in narava kot področje v Kurikulumu za vrtce (2013), psihofizične lastnosti pet- in šestletnikov in raziskovalno učenje), empirični del (v njem so predstavljeni rezultati pred- in potesta) in praktični del (vanj so vključene podrobne učne priprave, opisan je potek dela in pridana evalvacija narejenega). V diplomskem delu je predstavljen pedagoški eksperiment, s katerim je dokazano, da raziskovalno učenje pomembno vpliva na znanje otrok, saj sta na predtestu uravnoteženi skupini (eksperimentalna skupina = 20 otrok; kontrolna skupina = 18 otrok) na potestu izkazali različno visoke rezultate (otroci eksperimentalne skupine so bolje odgovorili na 20 od skupaj 23 vprašanj, pri dveh vprašanjih sta bili skupini izenačeni, na eno vprašanje pa so bolje odgovorili otroci kontrolne skupine).
Ključne besede: naravoslovje, področje narava, pedagoški eksperiment, raziskovalno učenje, hišni ljubljenci.
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 515; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

10.
Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja - pedagoški eksperiment v oš ivanjkovci, vrtec ivanjkovci
Tjaša Novak, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja – pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci, sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena narava (živa in neživa, izpostavljeno je naravoslovje v vrtcu ter vloga vzgojitelja v njem), izkustveno učenje in življenjski prostor travnik. V empiričnem in praktičnem delu je predstavljen pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci (vzorec predstavlja sedemnajst, štiri do šest let starih otrok). Ugotovljeno je, da so otroci na predtestu bolje kot travniške rastline prepoznavali in tudi poimenovali travniške živali, v praktičnem delu izkustveno spoznavali travniške rastline in živali in da je na potestu bilo prepoznavanje in poimenovanje travniških rastlin mnogo boljše, kar se pa tiče travniških živali se znanje otrok ni veliko spremenilo.
Ključne besede: Naravoslovje, izkustveno učenje, predšolska vzgoja, pedagoški eksperiment, travnik.  
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 825; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici