1. Recesija kot izziv za gospodarsko politikoAjda Habjanič, 2019, diplomsko delo Opis: Gospodarstva po naravi njihovega delovanja nihajo in se premikajo iz faze v fazo. V diplomskem seminarju podrobneje preučujemo gospodarski cikel na makroekonomski ravni, pri čemer se osredotočamo na predhodno recesijo iz leta 2008, hkrati pa izvedemo primerjalno analizo trenutnega stanja v treh najmočnejših gospodarstvih.
Posamezne faze gospodarskega cikla opredelimo z vidika njihovih značilnosti in razlogov za nastanek. Podrobneje analiziramo predhodno recesijo ter razloge za njen nastanek. V zadnjem delu diplomskega seminarja strnemo kazalnike, ki nakazujejo recesijo in argumentiramo razloge za pomen njihovega kontinuiranega preučevanja.
V diplomskem seminarju ugotavljamo, da se gospodarstvo trenutno nahaja v rekordno dolgem obdobju ekspanzije, zato je le vprašanje časa, kdaj bo cikel prešel v naslednjo fazo. Recesijo lahko nakazujejo nekateri kazalniki, kot so npr. izjemno nizke obrestne mere. Prav obrestne mere so imele veliko vlogo pri svetovni recesiji iz leta 2008. Takrat so centralne banke po svetu znižale obrestne mere in s tem spodbudile trošenje denarja. V diplomskem seminarju preučujemo tudi mehanizme, ki so lahko v pomoč pri blaženju nove gospodarske krize.
Ključne besede: Gospodarski cikel, svetovno gospodarstvo, ekspanzija, recesija, kriza, okrevanje.
Objavljeno: 24.06.2020; Ogledov: 257; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (2,07 MB) |
2. A charaterization of planar partial cubesIztok Peterin, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: V preteklih letih so bile opravljene mnoge raziskave delnih kock, kot tudi ravninskih grafov. V Članku predstavimo dodaten topološki pogoj k Chepoijevi ekspanziji za delne kocke, ki karakterizira ravninske delne kocke. Kot posledica so predstavljene karakterizacije nekaterih ravninskih podrazredov delnih kock.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, delne kocke, ravninski grafi, ekspanzija, mathematics, graf theory, partial cubes, planar graphs, expansion
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 433; Prenosov: 23
 Povezava na celotno besedilo |
3. On the geodetic number of median graphsBoštjan Brešar, Aleksandra Tepeh, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Množica vozlišč ▫$S$▫ v grafu se imenuje geodetska množica, če vsako vozlišče tega grafa leži na kaki najkrajši poti med dvema vozliščema iz množice ▫$S$▫. V članku raziskujemo najmanjše geodetske množice medianskih grafov z ozirom na operacijo periferne ekspanzije. Spotoma obravnavamo geodetske množice medianskih prizem in karakteriziramo medianske grafe, ki imajo geodetsko množico velikosti 2.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, medianski grafi, geodetsko število, geodetska množica, kartezični produkt grafov, ekspanzija, mathematics, graph theory, median graphs, geodetic number, geodetic set, Cartesian product, geodesic, expansion
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 563; Prenosov: 57
Povezava na celotno besedilo |
4. Crossing graphs of fiber-complemented graphsBoštjan Brešar, Aleksandra Tepeh, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Grafi zastraženih inverzov tvorijo obsežno nedvodelno posplošitev medianskih grafov. Z uporabo določenega naravnega barvanja povezav, ki je porojeno z relacijo vzporednosti med predvlakni grafov zastraženih inverzov, vpeljemo križni graf grafa zastraženega inverza ▫$G$▫ kot graf, katerega vozlišča so barve, dve barvi pa sta sosednji, če se križata na kakem induciranem 4-ciklu v grafu ▫$G$▫. V članku pokažemo, da je graf zastraženega inverza 2-povezan natanko tedaj, ko je njegov križni graf povezan. Karakteriziramo tiste grafe zastraženih inverzov, ki imajo poln križni graf pa tudi tiste s tetivnim križnim grafom.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, medianski grafi, zastražene množice, predvlakna, kartezični produkt grafov, ekspanzija, mathematics, graph theory, median graphs, gated sets, prefibers, kartezični produkti, expansion
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 683; Prenosov: 72
Povezava na celotno besedilo |
5. UČINEK DELCEV MLETE GUME NA KOMPENZACIJO KRČENJA CEMENTNEGA KAMNAAndrej Klobasa, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo opravili eksperimentalno analizo cementne paste z dodatkom elektrofilterskega pepela (EFP), reciklirane gume in aeranta. Na vzorcih hidratizirane cementne paste smo z Dugganovim testom izzvali zakasnelo tvorbo etringita (DEF). Posledice te reakcije so bile deformacije, katere so bile kompenzirane z zelo majhnimi delci reciklirane gume. Majhni delci reciklirane gume so delovali kot majhne vzmeti v togi cementni matrici. Posledično je prišlo do zmanjšanja deformacij v cementnem kamnu.
Ključne besede: cementna pasta, reciklirana guma, aerant, elektrofilterski pepel, ekspanzija, krčenje
Objavljeno: 27.01.2015; Ogledov: 1478; Prenosov: 128
Celotno besedilo (2,89 MB) |
6. Geodetsko število medianskih grafovSanja Lakner, 2011, diplomsko delo Opis: Množico točk S grafa G=(V(G),E(G)) imenujemo geodetska množica v G, če vsako vozlišče grafa G leži na neki najkrajši poti med dvema vozliščema iz množice S. Diplomsko delo preučuje lastnosti minimalnih geodetskih množic v medianskih grafih, ki so definirani kot grafi, v katerih za poljubna tri vozlišča u,v,w∈V(G) presek I(u,v)∩I(u,w)∩I(v,w) sestoji iz natanko enega vozlišča.
Prvo poglavje vsebuje osnovne definicije in opažanja s področja teorije grafov, ki so pomembna za nadaljnje razumevanje. V drugem poglavju so predstavljene osnovne lastnosti medianskih grafov, osredotočili smo se predvsem na dva podrazreda medianskih grafov imenovana kot hiperkocke in drevesa, medianske grafe pa smo karakterizirali s pomočjo periferne ekspanzije. V tretjem poglavju je predstavljeno geodetsko število grafov, v zadnjem pa predstavimo še minimalne geodetske množice v medianskih grafih, preučevane skozi postopek periferne ekspanzije. Karakterizirani so še primeri, ko geodetsko število tudi po postopku periferne ekspanzije ostane enako. Nalogo zaključimo s karakterizacijo medianskih grafov, ki imajo geodetsko število enako 2.
Ključne besede: medianski grafi, periferna ekspanzija, zastražene množice, geodetska množica, geodetsko število
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 2077; Prenosov: 178
Celotno besedilo (2,43 MB) |
7. VPLIVI POSLOVNIH CIKLOV NA BONITETO PODJETIJNadja Polovšek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Iz ekonomske zgodovine je razvidno, da gospodarstvo nikoli ne raste v ravni črti. Država lahko uživa nekaj let ekonomske rasti in širitve, vendar bo temu gotovo sledil preobrat. Gospodarska rast se bo spremenila v padec — recesijo, ki se lahko nadaljuje v finančno krizo ali celo daljšo depresijo. Takrat narodni proizvod pade, prav tako dobički, nezaposlenost pa se dvigne.
Ko je doseženo dno, se postopek ponovi v obratni smeri — začne se oživljanje. Le-to je lahko hitro ali počasno. Lahko je to obdobje spodbujenega povpraševanja, obilice delovnih mest in dviga življenjskih standardov. Ali pa je to hiter skok s prisotno visoko inflacijo, povezano s špekulacijo, kar spet vodi v naslednjo krizo. Takšnemu značilnemu gibanju (naraščanje in padanje) outputa, inflacije, obrestnih mer in zaposlenosti pravimo poslovni cikli in so prisotni v vseh tržnih gospodarstvih.
Kaj sploh je poslovni cikel? Poslovni cikel je preobrat v skupnem narodnem outputu, prihodku in zaposlenosti, ki ponavadi traja od 2 do 10 let in je zaznamovan z obsežnim krčenjem ali širitvijo v večini sektorjev v gospodarstvu. Ekonomisti delijo poslovne cikle na dva glavna dela — fazi. To sta obdobje recesije in obdobje rasti, oživljanja. Skrajni točki med eno in drugo sta vrh in dno. Recesija je pogosto definirana kot obdobje, v katerem realni BDP pada v dveh zaporednih četrtletjih. Recesija se začne v vrhu in konča na dnu. Recesiji sledi rast in obratno. Vzorec poslovnih ciklov je nepravilen. Niti dva poslovna cikla nista popolnoma enaka. Nobena formula ne obstaja, po kateri bi lahko predvideli intenziteto ali časovno določili poslovne cikle.
Vse ostrejša konkurenca, ki jo je prinesla globalizacija, soočanje podjetij z vedno večjimi tveganji ter iskanje priložnosti ob obvladovanju tveganj v času recesije, kot tudi ekspanzije je eden izmed ključnih dejavnikov uspeha današnjih podjetij. Poznavanje bonitete poslovnih partnerjev omogoča podjetju, da dovolj varno vstopa v nove poslovne odnose in stalno preverja obstoječe. Boniteta ne odvrača zgolj od poloma v poslu, marveč odkriva tudi podjetja, s katerimi je priporočljivo sodelovati. Boniteta naj bi določila verjetnost, da bo upnik dobil dogovorjeno plačilo od dolžnika. Poznavanje bonitete poslovnih partnerjev omogoča, da sklenjenih poslov po nepotrebnem ne izpostavljamo prevelikemu tveganju.
V diplomski nalogi sem najprej opredelila definicije in faze pojma poslovnih ciklov, njihove lastnosti ter vzroke za njihov nastanek. V nadaljevanju same naloge sem opredelila sam pojem bonitete, njeno temeljno vlogo pri obvladovanju tveganj in predstavila, za koga je boniteta pomembna, oziroma kdo so uporabniki informacij, ki jih boniteta nudi. Izdelava bonitete podjetja s pomočjo finančnih in nefinančnih kazalnikov je tako vsebinsko kot tudi tehnično izredno zahtevno opravilo.
Vso pridobljeno znanje sem nato združila in povezala v celoto, kar sem predstavila v 4. poglavju. Recesija in ekspanzija sta dve glavni fazi v ekonomskem ciklu in obe prinašata s seboj pozitivne, kot tudi negativne strani poslovanja podjetij z obzirom na boniteto podjetij.
Ključne besede: poslovni cikel, recesija, okrevanje, ekspanzija, kontrakcija, boniteta podjetja, vpliv recesije, vpliv ekspanzije
Objavljeno: 22.12.2010; Ogledov: 1395; Prenosov: 185
Celotno besedilo (924,81 KB) |
8. MERJENJE NOTRANJIH DEFORMACIJ V CEMENTNIH MALTAHTadej Fister, 2009, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge je bil razvit in izdelan merilec za merjenje volumenskih deformacij v cementni malti. Merilec je omogočal začetek merjenja takoj po vgraditvi v togi brezšivni jekleni kalup valjaste oblike, torej je bilo omogočeno spremljanje razvoja deformacij, ki se razvijejo v prvih urah po zamešanju cementne malte. Meritve so bile opravljene na čisti cementni malti in na malti, kateri je bila dodana kontrolirana količina aeranta. Aerant je bil uporabljen kot sredstvo za nastanek ciljne mikrostrukture cementne malte. Potrjena je bila hipoteza, da stabilizirani zračni mehurčki nudijo neomejen prostor za neovirano in intenzivno rast kristalov CH in etringita na obodu mehurčka in povzročijo volumensko ekspanzijo cementne matrice v začetni fazi hidratacije, ki je bistveno večja, kot pa je ekspanzija malte brez aeranta. V kasnejši fazi hidratacije pa zračni mehurčki vplivajo na intenzivnejše krčenje.
Tendenca izmerjenih rezultatov notranjih deformacij, tako ekspanzije kot tudi krčenja, se giblje v skladu z navedbami literature.
Ključne besede: cement, hidratacija, aerant, krčenje, ekspanzija
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2221; Prenosov: 138
Celotno besedilo (2,04 MB) |
9. |
