| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Morfološka ocena glukozne in časovne odvisnosti dinamike eksocitotskih granul celic beta Langerhansovih otočkov miši
Tina Osovnikar, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bila primerjava ultrastrukturnih značilnosti celic beta Langerhansovega otočka v odvisnosti od trajanja izpostavitve glukozi in različnih koncentracij glukoze. Želeli smo raziskati delovanje celic beta in dogajanja v zvezi z granulami inzulina v veziklih v opisanih razmerah. Pripravili smo tkivne vzorce in jih analizirali s pomočjo svetlobne mikroskopije in transmisijske elektronske mikroskopije (TEM). Dobljene podatke smo statistično ovrednotili. V raziskavi smo potrdili, da so za proučevanje vpliva koncentracije glukoze na celice beta vibratomske rezine, vključene v epoksidno smolo, učinkovitejše od raziskav na koščkih tkiva, vključenih v epoksidno smolo, ker se endokrino tkivo v raztopinah do 12 mM ohranja nepoškodovano vsaj eno uro. Tudi v tkivnih rezinah je eksokrini del po daljšem času poškodovan, tako da bi za raziskave na eksokrinem tkivu opisano metodo bilo potrebno optimizirati z namenom boljšega preživetja celic. V celicah beta nismo opazili jasnih in konsistentnih morfoloških sprememb, razen pri koncentraciji glukoze 12 mM, kjer je bila velikost veziklov in granul po 15 minutah manjša kot po 30 in 60 minutah. V prihodnjih raziskavah priporočamo uporabo večjega števila živali, otočkov in celic, optimizacijo metode za uporabo na acinarnem tkivu in uporabo na zdravem in bolnem tkivu živalskega in človeškega porekla.
Ključne besede: inzulin, vezikel, eksocitoza, Ca2+ kanali, vibratomske rezine
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 1024; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

2.
FIZIOLOŠKO PRILAGAJANJE OBČUTLJIVOSTI APARATA ZA ZLIVANJE SEKRETORNIH MEŠIČKOV NA KALCIJEVE IONE CELIC BETA TREBUŠNE SLINAVKE
Maša Skelin, 2011, doktorska disertacija

Opis: Raziskovali smo vlogo proteinskih kinaz v procesu uravnavane eksocitoze v celicah beta trebušne slinavke. Za stimulacijo od Ca2+ odvisne sekrecije smo uporabili vlak depolarizacijskih pulzov ali počasno fotolizo, s katerima smo kontrolirali znotrajcelično aktivnost Ca2+ ionov. S pomočjo meritev kapacitivnosti celične membrane smo zasledovali eksocitozo, to je zlivanje sekretornih mešičkov s plazemsko membrano. Pri kontroli je zadostna sprememba Ca2+ sprožila vsaj dve fazi eksocitoze. Hitrost spremembe kapacitivnosti je v odvisnosti od [Ca2+]i razkrila saturacijsko kinetiko z visoko kooperativnostjo, pri čemer je bila polovica maksimalne hitrosti dosežena pri 2,9 ± 0,2 µM kalcija. Nato smo z dodajanjem cAMP ugotavljali vlogo PKA v procesu eksocitoze. Naši rezultati kažejo, da cAMP stimulira eksocitozo pri značilno nižji [Ca2+]i v primerjavi s kontrolo. Enake rezultate smo dobili, ko smo s 6-Phe-cAMP direktno stimulirali PKA, medtem ko aktivacija Epac2, ki je prav tako ena izmed poti delovanja cAMP, ni imela posebnega vpliva na spremembo občutljivosti sekretornega aparata. V nadaljevanju smo preučili še vlogo PKC in Cdk5 v procesu izločanja inzulina. Aktivacija PKC je znižala občutljivost prve faze eksocitoze v primerjavi z inhibicijo PKC, medtem ko je inhibicija Cdk5 zmanjšala hitrost zlivanja sekretornih mešičkov s plazemsko membrano, pri čemer je ostala občutljivost na [Ca2+]i nespremenjena. Ker literatura navaja, da PKC in Cdk5 fosforilirata vrsto proteinov, vključenih v mehanizem sekrecije, smo testirali vlogo Munc18-1, ki je po našem mnenju ena najbolj verjetnih fosforilacijskih tarč PKC in Cdk5. Povišana ekspresija PKC fosforilacijske mutante Munc18-1 je značilno znižala amplitudo prve faze eksocitoze in zvišala njeno občutljivost na [Ca2+]i. Amp1 je bila značilno nižja tudi pri povišani ekspresiji Cdk5 fosforilacijske mutante Munc18-1, vendar je bila njena občutljivost na [Ca2+]i tokrat značilno nižja. Prav tako je bila značilno nižja tudi hitrost zlivanja mešičkov s plazemsko membrano. Naši rezultati tako potrjujejo hipotezo, da cAMP v celicah beta spremeni občutljivost sekretornega aparata na Ca2+ ione z aktivacijo PKA. Tudi PKC in Cdk5 sta z delovanjem preko proteina Munc18-1 pomembna regulatorja eksocitoze, pri čemer je PKC pomembna za preprečevanje zlivanja mešičkov s plazemsko membrano pri nezadostni [Ca2+]i, Cdk5 pa sodeluje v pripravi mešičkov na zlitje.
Ključne besede: beta celice, eksocitoza, proteinske kinaze, občutljivost na kalcij, izločanje inzulina
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 2024; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (13,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici