| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problem eksistence in razkroj subjekta v Žabotovih romanih Pastorala, Stari pil, Sukub in Volčje noči
Larisa Weiss-Grein Konkolič, 2016, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo že v naslovu opozarja na eksistencialni in identitetni problem romanesknega subjekta v izbranih Žabotovih romanih Pastorala, Stari pil, Volčje noči in Sukub. Vsi, razen zadnjega, ki je Žabotov t. i. »urbani« prvenec, so postavljeni v morbidno močvirsko okolje, prostor brezmejne ravnice, ki s svojimi mitološkimi in polpoganskimi spremljevalci že ob prvem stiku svoje popotnike in večne iskalce napolni s patološkim hrepenenjem po Bližnjem in absolutni resnici. Blodnjava motnja postaja protagonistov bivanjski označevalec, ki ga vodi skozi temne, plesnive in vlažne hodnike zamejenih prostorov kolektivnega, s težkim zrakom prepojene beznice, skozi brezbožne ustanove božjega, vse do podstrešij stolpnic, kjer bi bilo mogoče najti še kako varno zatočišče pred »zadušljivimi« načeli kolektivnega. Paranoja postaja vzvod subjektovega večnega bega pred zasledovalnim principom fatalno erotičnega in kolektivnega, pri čemer oba pridobivata destruktivne razsežnosti. Rešitev eksistenčnega položaja in razkrajajoče se identitete je za protagonista možna le s pobegi v trans-resnico ali z nadevanjem »mask« po dolžnosti. Hrepenenje po idealni ljubezni do Bližnjega se z vsakim nadaljnjim korakom izkaže kot prazen up. Junakovi napori po rešitvi se kljub zasledovalnim in omejevalnim principom v celoti nikoli ne končajo. V eksistenčnih prehodih se protagonist psihično in fizično znajde »na meji« in šele na zadnji bivanjski postaji jo za hip prestopi. Tu ugleda pravega Bližnjega in spozna absolutno Resnico. Pot Žabotovega romanesknega subjekta se nikoli ne konča. Na svoji zadnji postaji se vselej vrne na začetek.
Ključne besede: Vlado Žabot, subjekt, romaneskni subjekt, protagonist, eksistenca, identiteta, razkroj, eksistenčni prehodi, nadevanje »mask«, Bližnji, Drugi, kolektivni princip, erotični princip, »ljubiti po dolžnosti«, absolutna Resnica
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 909; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

2.
Problem razdvojenega subjekta v delih Marjana Rožanca
Miran Štuhec, Anita Vodišek, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Po kratki utemeljitvi vsebine bova sintetično opozorila na nekatere bistvene značilnosti Rožančevega pisanja. Najin interes bo v največji meri usmerjen k njegovi esejistiki, saj ta odkriva najpomembnejše značilnosti avtorjevega poglobljenega in subtilnega razmerja do sveta. Tloris vprašanj, ki zadevajo Boga in človeka, moškega ter žensko, igro in šport, umetnost ter ustvarjalnost, je Rožanc prek pojma razdvojeni subjekt opremil z nenehnim iskanjem ravnovesja in smisla.
Ključne besede: slovenski esej, razdvojeni subjekt, humanizem, hominizacija, paradoksalna eksistenca, bogoiskateljstvo
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 671; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

3.
4.
Idejna podoba esejistike Marjana Rožanca z vidika Frommovega humanizma
Anita Laznik, 2013, doktorska disertacija

Opis: Osnovni namen raziskovanja esejistike Marjana Rožanca je bil prikazati nov vidik branja in razlaganja v slovenski literarni vedi trdno zasidrane in uveljavljene pisateljske avtoritete. Ta je za svoje eseje jemala primere pri številnih filozofih, znanstvenikih, literatih in mislecih, ali pa zgolj iskala skupne poteze in odstopanja svojega razmišljanja z njihovimi gledišči. Naša pozornost pri oblikovanju doktorske disertacije je bila usmerjena v tisto smer, kjer je Rožanc povezal svojo religioznost in aktualno problematiko slovenskega naroda. Tako smo prikazali vsebinsko analizo Rožančeve esejistike z vidika paradoksalne eksistence in jo soočili s filozofijo Ericha Fromma, predvsem v okvirih dveh temeljnih življenjskih usmerjenosti – to sta usmerjenost k imeti in usmerjenost k biti. Do sedaj uveljavljen pogled na Rožančev personalizem in bogoiskateljsko držo smo dopolnili s konceptom hominizacije in nadgradili razumevanje Rožančeve paradoksalne eksistence z vpeljavo Rožančevega t. i. narodnega/nacionalnega subjekta. Rezultate raziskovanja strnemo v naslednje ugotovitve: (1) v Rožančevi esejistiki se subjekt razkriva kot paradoksalna eksistenca; (2) Rožančev esejistični diskurz opozarja, da je hominizacija v perspektivi krščanske etike odločilnega pomena za preoblikovanje slovenskega naroda. Filozofska osnova temu procesu je Frommova teorija; (3) esejistiko Marjana Rožanca zaznamuje intenzivno samoizpraševanje o aktualnih družbenih in političnih vprašanjih slovenstva; (4) Rožančev kritičen pogled na demokracijo, ki ga opredeljuje pesimistična misel, na koncu življenja zapade v resignacijo. V doktorski disertaciji je obsežen del namenjen tudi predstavitvi različnih razlag postmodernističnega subjekta. Kompleksnost pričujoče tematike opozarja na pomen raziskovanja bivanjskih vprašanj, ki jih prenesemo v širši družbeni okvir. Tako se naše delo postavlja na začetek nadaljnjih raziskav, ki preučujejo zapleteno in zanimivo razmerje med literaturo in filozofijo.
Ključne besede: esejistika, personalizem, hominizacija, narodni/nacionalni subjekt, paradoksalna eksistenca, postmoderni subjekt, Marjan Rožanc, humanizem Ericha Fromma, usmerjenost k imeti, usmerjenost k biti, družbeni značaj, kulturna transformacija
Objavljeno: 29.05.2014; Ogledov: 2731; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

5.
UGOVOR TEIZMU
Sara Gabrič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavani najpogostejši argumenti za obstoj boga. Vsak izmed njih je natančno predstavljen, s čimer se lahko pride do lažje analize le teh. Cilj diplomskega dela je zavrniti te argumente in dokazati, da bog ne obstaja, oziroma da ga je nemogoče dokazati. Glede na to, da mora vsak, ki trdi nekaj, v kar ostali ne verjamejo, dokazati, tako ali drugače, se zdi, da takoj, ko se argumenti zavrnejo, pade tudi teizem, dokler se spet ne najdejo posamezniki, ki poizkušajo z različnimi argumenti spet dokazati nasprotno. Ni v posameznikih, ki ne verjamejo v obstoj boga, da dokazujejo neobstoj, ampak je v tistih, ki vanj verjamejo, da dokažejo obstoj. Najbolj znani argumenti, ki dokazujejo božji obstoj in so predstavljeni v tem delu so ontološki, kozmološki, teleološki argument ter argument osebne izkušnje in argument Sv. pisma. Pri ontološkem argumentu gre za to, da je po vseh značilnostih bog najboljši, najpopolnejši ter vsemogočen. Iz tega se izhaja, da bi bilo nemogoče, da takšno bitje ne bi obstajalo. Kozmološki argument poudarja prisotnost vzročnosti, torej da ima vse svoj vzrok. Da se tukaj izključi neskončna regresija, saj nekje mora biti začetek, se vključi bog kot tisti prvi vzrok. Teleološki argument, ki se imenuje tudi smotrni, dokazuje obstoj boga s pomočjo vesolja. Trdi namreč, da je vesolje tako neverjetno ustvarjeno, da mora imeti božanskega stvarnika, ki je vse to ustvaril. Argument osebne izkušnje temelji na dokazovanju božjega obstoja na osnovi posameznikov, ki so imeli takšna in drugačna srečanja z božjim. Torej na osnovi osebnih izkušenj posameznika, se sklepa na obstoj boga, v katerega naj bi vsi verjeli. Argument Sv. pisma temelji na pričevanjih najstarejše knjige, kar naj bi obstajala. Enostavno povedano gre za to, da je ta knjiga dana od boga in to dokazuje njegov obstoj ter da je v knjigi zapisano, da bog obstaja, torej naj bi obstajal. Če ne bi bila knjiga resnična, se naj ne bi ohranila toliko let. Vsak izmed naštetih argumentov ima svoje dobre in slabe strani, kar se tiče verjetnosti. V diplomskem delu so tako obravnavani vsi našteti argumenti ter ugovori različnih avtorjev, ki so se skozi leta nabrali. Tako je s pomočjo različnih avtorjev diplomsko delo osredotočeno na to, da se zavrže argumente in dokaže, da bog ne obstaja.
Ključne besede: bog, eksistenca, popolnost
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 2216; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (233,06 KB)

6.
7.
Kakšna lastnost je eksistenca? : diplomska naloga
Matija Arko, 2001, diplomsko delo

Ključne besede: filozofija logike, eksistenca, predikat prvega reda, predikat drugega reda, diplomska dela
Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 3308; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (347,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici