1. Vpliv mikro- in nanoplastike iz kopenskih ekosistemov na varnost hrane in zdravje ljudiTjaša Božič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Drobni delci plastike, ki so posledica razgradnje večjih plastičnih odpadkov ali pa so sestavine kozmetičnih, tekstilnih ali drugih izdelkov za splošno rabo, postajajo tudi v kopenskih ekosistemih pomembno tveganje za okolje, rastline, živali in ljudi. Ko se drobni delci plastike sprostijo v okolje, se prenašajo s pomočjo vetra, vode in zraka. Namen dela je ugotoviti, kako pojavnost mikro- in nanoplastike v kopenskih ekosistemih vpliva na varnost hrane in zdravje ljudi.
Metode: Za sintezo dokazov in oceno obsega literature o temi smo uporabili metodo scoping review. Uporabili smo iskalno strategijo z iskalnim nizom, ki je vseboval ključne besede: »micro and nanoplastic«, »human health« in »impact on environment« z njihovimi sopomenkami, ter uporabo Boolovih operatorjev (AND/OR). Iskali smo v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in SAGE.
Rezultati: Podatkovna zbirka CINAHL je vrnila 5 zadetkov na obravnavano temo, podatkovna zbirka PubMed 8 zadetkov in podatkovna zbirka SAGE 31 zadetkov, skupno 44 zadetkov. Po upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev nam je za končno analizo in sintezo podatkov ostalo 10 člankov, ki smo jih na opisni način prikazali v obliki sintezne tabele in jim določili moč dokazov.
Razprava in zaključek: Plastika je vsestranski material, izdelan s kemičnimi postopki iz organskih polimerov. Zaradi svojih lastnosti razpada na manjše delce, ki jih glede na velikost imenujemo mikro- in nanoplastika. Zaskrbljujoče je, da so z mikro- in nanoplastiko onesnažena kmetijska tla. Plastika iz onesnaženih tal lahko prehaja v rastline, ki jih uporabljamo v prehrani ljudi ali krmi živali. To ima negativen vpliv na varnost hrane, prav tako pa tudi na zdravje živali in ljudi.
Ključne besede: mikro- in nanoplastika, kopenski ekosistemi, varnost hrane, zdravje ljudi.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (871,65 KB) |
2. Krajinski elementi v luči ukrepov skupne kmetijske politike : primer Dravske ravniDanijel Ivajnšič, Daša Donša, Damjan Strnad, Igor Žiberna, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V luči ciljev Skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 obravnavamo problematiko biodiverzitete agro-ekosistemov, s posebnim poudarkom na Dravski ravni. Mali lesni krajinski elementi lahko pripomorejo k ohranjanju in potencialnemu povečanju biodiverzitete kmetijsko intenzivnih območij. Rezultati razvitega prostorskega modela izpostavijo Dravsko ravan kot območje z visoko prioritetno stopnjo (sicer za Slovenskimi goricami in Savsko ravnjo) za implementacijo prostorskih ukrepov za ohranjanje, predvsem pa revitalizacijo malih lesnih krajinskih elementov. Po drugi strani so neugodno okoljsko stanje na teh območjih povzročili procesi spreminjanja rabe prostora (razdrobitev in zmanjšanje gozdnih zaplat, nastajanje in združevanje njiv ter pozidanih površin) in način upravljanja s kmetijskimi površinami (pretežno intenzivno kmetijstvo). Hkrati se ob vse večji homogenizaciji kmetijske krajine številne dobre kmetijske površine Dravske ravni zaraščajo.
Ključne besede: Dravsko polje, agro-ekosistemi, daljinsko zaznavanje, prostorsko modeliranje, skupna kmetijska politika
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 100; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Varstvena raba barjanskih ekosistemov na primeru Črnega jezera na PohorjuTjaša Krošelj, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo predstavili visoko barjanski ekosistem Črnega jezera na Pohorju. Na podlagi že obstoječe literature smo predstavili območje, varstveno rabo barjanskih ekosistemov in Črno jezero na Pohorju. Želeli smo predstaviti te posebne ekosisteme, ki so v preteklosti veljali kot manj pomembna območja, ki niso bila primerna za kmetijstvo in jih je človek s svojim početjem močno degradiral in posledično tudi uničil. Danes se zavedamo njihovih prednosti in ekosistemskih storitev, ki nam jih ponujajo. Mokrišča so namreč tisti ekosistemi, ki čistijo vodonosnike, v njih se prideluje hrana, uravnavajo pline v ozračju in čistijo zrak, oblažijo svetovne podnebne razmere, zadržujejo vodo v pokrajini in drugje. Zato moramo ta območja tudi ustrezno varovati.
S pomočjo daljšega terenskega dela smo podatke iz literature dopolnili še z lastnimi ugotovitvami in območje Črnega jezera na Pohorju dodobra spoznali. Terenske meritve smo opravljali v okviru projekta »Črno jezero« in sodelovali s Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Povezali smo se tudi s številnimi drugimi institucijami, kot je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in podjetjem IDEAAL PROJEKT d. o. o., da bi pridobili čim več informacij za vpogled na območje Črnega jezera. Pri pridobivanju informacij pa nam je pomagal tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Maribor in nam omogočil, da smo pridobili njihov pogled na varstveno rabo območja.
Tako smo v nalogi preučili še nekatere tuje primere dobre prakse varovanja mokrišč in na podlagi teh oblikovali lastna izhodišča za trajnostno opravljanje s Črnim jezerom na Pohorju. Zato, da bodo lahko tudi naslednje generacije uživale v njegovih lepotah in da ga bomo z njegovo barjansko okolico ohranili v njegovi čim bolj prvotni obliki.
Ključne besede: Varstvena raba, barjanski ekosistemi, Črno jezero na Pohorju
Objavljeno v DKUM: 16.10.2018; Ogledov: 1052; Prenosov: 124
Celotno besedilo (2,86 MB) |
4. Knjižne novosti v mednarodnem letu prstiAna Vovk, 2015, recenzija, prikaz knjige, kritika Opis: Leto 2015 je razglašeno za Mednarodno leto prsti kot odziv na številne grožnje, ki degradirajo ta izredno pomemben naravni vir. Za varovanje prsti in odgovoren odnos do njih je potrebno izobraževanje in ozaveščanje vseh ciljnih skupin, ne le tistih, ki imajo neposreden stik s prstmi, temveč vseh, predvsem mladih. Raziskave kažejo, da premalo poznamo prsti in da je skromno znanje, pridobljeno v izobraževalnem sistemu, težko prenosljivo v prakso. S krepitvijo procesa samooskrbe mnogi iščejo dodatna znanja o prsteh. Kot odziv povečane potrebe za izobraževanje so napisane knjige Metodologija raziskovanja prsti v geografiji, Ekosistemski pogled na prsti, Naravni čistilni sistemi ter Ekoremediacije in prilagajanje na podnebne spremembe.
Ključne besede: prsti, ekoremediacije, ekosistemi, knjižne novosti, predstavitve knjig, Metodologija raziskovanja prsti v geografiji, Ekosistemski pogled na prsti, Naravni čistilni sistemi, Ekoremediacije in prilagajanje na podnebne spremembe
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1377; Prenosov: 94
Celotno besedilo (102,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Razumevanje pojma "ekosistemski pristop"Ana Vovk, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: Človekove aktivnosti v pokrajini povzročajo spremembe v ekosistemih. Naše prilagajanje na spremembe v ekosistemu je počasno, saj se začne pri zavedanju vrednot narave in spreminjanju ustaljenih navad. Družbene spremembe (tehnološke in institucionalne) so lahko hitre in presegajo zmogljivosti sprememb drugih delov ekosistema (npr. hitra poraba naravnih virov presega njihovo obnovo). Prav zato je potrebno pristopiti k odgovornemu odnosu do ekosistemov in njihovih storitev. Eden od pristopov za sožitje med človekom in naravo je ekosistemski pristop.
Ključne besede: ekosistemi, ekoremediacije, trajnostni razvoj, geografija, ekologija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2018; Ogledov: 1464; Prenosov: 196
Celotno besedilo (137,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Dimenzije trajnostiAna Vovk, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Trajnostni razvoj je definiran kot pristop s prednostno nalogo povezovanja okoljske, ekonomske in socialne politike in z ukrepi za nadzor porabe naravnih virov, preusmeritev sedanje politike subvencioniranja kmetijstva, prometa, energetike v bolj dolgoročno smer, spremembo davčne politike v smer obdavčenja porabe naravnih virov in postavitev visokih tehnoloških standardov.Ker je na svetu vse več velikih problemov in ti ogrožajo preživetjena Zemlji, je potrebno znova opredeliti trajnostni razvoj. Ta ima namreč več dimenzij in le te izhajajo ene iz druge (in se ne stikajo): ekosistemska dimenzija (ta dimenzija je skladna z ekosistemskim pristopom in jo lahko umestimo kot najbolj pomembno dimenzijo trajnosti); dimenzija celovitosti (neuspeh trajnostnega razvoja je t.i. razkosanje razvoja na gospodarski, socialni, ekološki, človekov in lokalni razvoj ter podpiranje vsakega delnega razvoja posebej); dimenzija blaginje (gospodarska rast, usmerjana v proizvodnjo materialnih dobrin ne bi smela tako usodno vplivati na procese v družbi in naravi kot doslej) in dimenzija samooskrbnosti z vključevanjem javnosti (aktiviranje razpoložljivih potencialov, njihova povezava in motivacija ljudi ter urejenost zakonodaje).
Ključne besede: ekosistemi, ekoremediacije, blaginja, samooskrbnost, sodelovanje javnosti, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1677; Prenosov: 192
Celotno besedilo (132,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. |
9. |
10. Čiščenje prsti s pomočjo rastlinAna Vovk, Katja Janškovec, 2009, strokovni članek Ključne besede: ekoremediacije, fitoremediacije, ekosistemi, trajnostni razvoj, prsti, kvaliteta prsti, fitoremediacijske rastline, onesnaževanje prsti
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1983; Prenosov: 80
 Povezava na celotno besedilo |
