Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Startup podjetje, imenovano tudi zagonsko podjetje, je posebna oblika podjetja, ki je visoko inovativno, s potencialom za rast na globalnih trgih, relativno mlado in deluje v izjemno negotovih pogojih. Startup podjetja pozitivno vplivajo na gospodarsko rast in razvoj, ustvarjajo delovna mesta in prispevajo k inovacijam, vendar je stopnja preživetja tovrstnih podjetij izjemno nizka, zato smo se spraševali, kaj odločilno pripomore k uspehu startup podjetij. Z namenom, da bi razumeli dejavnike uspeha startup podjetij, smo proučevali notranje in zunanje dejavnike uspeha ter stanje startup ekosistema v Sloveniji. Notranji dejavniki uspeha startup podjetja so podjetniška ideja, poslovna priložnost, podjetnik, ustanovitveni tim, produkt in trženje. Zunanji dejavniki pa vključujejo družbeno okolje, podporne institucije, gospodarske razmere in financiranje. Ugotavljamo, da startup podjetniki odločilen pomen za uspeh svojega podjetja pripisujejo kombinaciji različnim dejavnikom. V fazi zagona kot ključne prepoznavajo notranje dejavnike uspeha, pri čemer na sam vrh pomembnosti uvrščajo ustanovitveni tim. Med zunanjimi dejavniki uspeha kot najpomembnejšega izpostavljajo financiranje. Startup podjetja delujejo znotraj startup ekosistema in se povezujejo z različnimi zasebnimi in javnimi deležniki le-tega. Na ta način lahko dostopajo do raznolike podpore. Startup ekosistem sestavljajo podjetniki, podporne organizacije, javne institucije in podjetniški procesi. Pomemben deležnik vsakega startup ekosistema je država, ki naj bi s svojimi vladnimi politikami zagotavljala ugodno poslovno okolje za nastajanje in delovanje startup podjetij. Raziskava je pokazala, da slovenski startup ekosistem ni optimalen. Kljub pozitivnim spremembam ostajajo nerešena vprašanja, ki otežujejo uspeh startup podjetij. Startup podjetniki so nezadovoljni s finančnimi spodbudami, težko dosegljivimi viri financiranja, visoko birokracijo in neučinkovitostjo zakonodaje. V zaključku opozarjamo na pomembnost vlaganja v startup podjetja, saj številne študije dokazujejo njihov velik pomen za gospodarstvo. Izhajajoč iz rezultatov raziskave predlagamo, da se oblikovalci vladnih politik bolj povežejo s startup podjetniki, da bi dobili celostno sliko izpostavljene problematike. Uspešne zgodbe startup podjetnikov dokazujejo, da je uspeh mogoče doseči. Z razumevanjem dejavnikov uspeha in učinkovito podporo startup podjetij bi bilo takšnih zgodb lahko še več.
Ključne besede: startup podjetje, uspeh podjetja, notranji in zunanji dejavniki uspeha, startup ekosistem.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Raziskava GEM ponuja poglobljeno analizo različnih družbenih, kulturnih, političnih in ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na podjetniško okolje in podjetniško aktivnost, ter predstavlja celovit okvir za razumevanje nacionalnih podjetniških razmer. Ti dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju podjetniških ambicij posameznikov in uspešnosti ustanavljanja ter delovanja podjetij. Raziskava s tem zagotavlja neprimerljiv vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti ter presega informacije, ki so na voljo v drugih statističnih virih. Raziskava namreč vključuje tudi odnos posameznikov in družbe do podjetništva ter želje in usposobljenost ljudi za podjetništvo, v vseh fazah podjetniškega procesa. S proučevanjem teh vidikov v različnih državah, GEM ugotavlja ključna gonila in ovire za podjetništvo, kar zainteresiranim stranem omogoča, da razvijajo podporni podjetniški ekosistem. Najnovejše poročilo je posebno, saj vključuje retrospektivo zadnjih dveh desetletij. V tem obdobju je slovensko podjetništvo doživelo pomembne spremembe, od spodbujanja inovacij in razvoja zagonskih podjetij, do izzivov povezanih z gospodarskimi krizami.
Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem, retrospektiva, podjetniška politika
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 587; Prenosov: 87
Celotno besedilo (9,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Raziskava GEM omogoča bolj poglobljen vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti, kot ga lahko zagotovijo drugi statistični viri, predvsem tisti, ki temeljijo zgolj na podatkih, pridobljenih s strani obstoječih podjetij. S posameznikom v središču raziskovanja, GEM namreč zajame tudi njegov odnos do podjetništva, njegove ambicije in usposobljenost za podjetništvo, njegovo dojemanje odnosa družbe do podjetništva, pa tudi posameznike v vseh fazah podjetniškega procesa, od začetnih razmislekov, da bi se podali na podjetniško pot, do ustanovitve podjetja, poslovanja, rasti in prenehanja poslovanja. Raziskovalna ambicija GEM je, da bi v čim več državah meril ključne elemente družbenega odnosa do podjetništva, podjetniško aktivnost in razlike v aspiracijah posameznikov ter zaznaval vplivne dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost. Vse to z namenom zagotavljanja platforme za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast ter odkrivanja političnih ukrepov za krepitev podjetništva. GEM je razvil ustrezno metodologijo, ki je skladna konceptualnemu okviru GEM in je sposobna dati vpogled v družbeni, kulturni, politični in ekonomski kontekst, ki upoštevaje stopjo razvitosti posameznega nacionalnega gospodarstva in razvitost ključnih podjetniških pogojev.
Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 1237; Prenosov: 119
Celotno besedilo (10,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Start-upi ne obstajajo in tudi ne morejo obstajati kar tako sami v nekem prostoru. Ampak nastanejo kot deli gospodarstva. Podjetniki s težavo ustanovijo podjetje, ne da bi jim pri tem pomagalo okolje in drugi pomembni akterji v njem. Vsak akter v tem okolju igra pomembno vlogo in vpliva na start-upe tako posredno kot neposredno. Pomembno se je zavedati, da ima vsak start-up izreden pomen ne samo za lokalno gospodarstvo, temveč za družbo kot celoto. Vsaka stvar, ki jo vložijo v start-upe razni posamezniki, podporne institucije, ministrstva in druga podjetja, ima vpliv na start-up podjetja. To vse skupaj imenujemo start-up podjetniški ekosistem. V magistrskem delu smo proučili podporno okolje za start-upe v treh državah: Sloveniji, Avstriji in na Finskem. To smo storili s pomočjo osmih stebrov podjetniškega ekosistema in raziskave globalnega zagonskega zemljevida – »StartupBlink«. Prišli smo do spoznanja, da med proučevanimi državami glede podpornega okolja in števila start-upov izstopa Finska. Ima namreč, kot že rečeno, največ start-up podjetij, ne zaostaja pa tudi po številu pospeševalnikov, inkubatorjev. Prav tako po najnovejši raziskavi Svetovne banke »Doing Business« 2020 velja v primerjavi z Avstrijo in Slovenijo za državo, v kateri je najenostavneje ustanoviti podjetje. Finska je tudi država, ki pritegne največ tujih investitorjev. Le-teh v Sloveniji in Avstriji primanjkuje. Ugotovili smo, da je vsem trem državam skupno to, da imajo največ start-upov na področju programiranja in podatkov. Direktor slovenskega podjetja Pharsol, Miha Rajh, je v intervjuju tudi opozoril na to, da se v Sloveniji usmerja premalo pozornosti start-up podjetjem, ki niso izključno »IT«, digitalno usmerjena. Glede raziskave, ki jo pripravlja svetovna platforma »StatupBlink«, smo prišli do spoznanja, da je med proučevanimi državami Finska najboljše ocenjen start-up ekosistem.
Ključne besede: start-up podjetniški ekosistem, start-up podjetja, Slovenija, Avstrija, Finska.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 1160; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Tema diplomskega dela se nanaša na podporno okolje za podjetništvo in njegovo primerjavo med Slovenijo in Hrvaško v obdobju od leta 2016 do 2018. Želeli smo ugotoviti, ali sta državi podobno razvili podjetniško okolje glede na to, da sta bili nekoč del skupne države, ter opredeliti primere dobre prakse obeh držav. Ker je podjetništvo pomembno za gospodarsko rast in družbeno razvitost, ga je potrebno spremljati in proučevati. Mi smo za primerjavo Slovenije in Hrvaške uporabili rezultate raziskave Globalnega podjetniškega monitorja v delu, ki se nanaša na proučevanje podjetniškega ekosistema. Na razvijanje podjetništva v obeh državah močno vplivajo podporne državne in druge institucije ter Evropska unija, ker nudijo pomoč podjetnikom in podjetjem predvsem v obliki financiranja, svetovanja, informiranja in izobraževanja. Ugotovili smo, da so v Sloveniji pogoji podjetniškega okolja nekoliko bolje ocenjeni kot na Hrvaškem. V obeh državah je najbolje ocenjena fizična infrastruktura. V Sloveniji se pogoji skozi čas izboljšujejo kljub temu, da so nekateri relativno nizko ocenjeni. Večjo pozornost še vedno zahtevata izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo v osnovni in srednji šoli. To je najnižje ocenjen pogoj ter regulativa vladnih politik, ki podjetnikom in novim podjetjem še vedno povzroča težave s pridobivanjem potrebnih dovoljenj in koncesij, davčna bremena in birokratske ovire. Na Hrvaškem se konstantno ne izboljšuje niti en pogoj, še posebej hitro in odločno je potrebno spremeniti vladno politiko, ki s svojim zapletenim regulativnim okvirjem in birokracijo, ki je najnižje ocenjen pogoj, zavira podjetništvo, nova podjetja pa so še vedno diskriminirana pri javnih naročilih. Strategija Hrvaške bi morala biti poleg pogostejšega spremljanja rezultatov vladnih programov, osredotočena tudi na večjo vpletenost podjetništva v izobraževalni sistem. To bi imelo najverjetneje tudi pozitiven vpliv na kulturne in družbene norme, ki podjetništvu še vedno niso naklonjene. Primer dobre prakse v Sloveniji je Slovenski podjetniški sklad, ki nudi raznoliko finančno spodbudo za podjetja v različnih fazah, česar na Hrvaškem primanjkuje.
Ključne besede: podjetniški ekosistem, podjetniški okvirni pogoji, Slovenija, Hrvaška, EU, institucionalna podpora.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2021; Ogledov: 1425; Prenosov: 105
Celotno besedilo (613,70 KB)