| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Podporno okolje za zagonska (start-up) podjetja v Sloveniji, Avstriji in na Finskem
Patricija Benčina, 2021, magistrsko delo

Opis: Start-upi ne obstajajo in tudi ne morejo obstajati kar tako sami v nekem prostoru. Ampak nastanejo kot deli gospodarstva. Podjetniki s težavo ustanovijo podjetje, ne da bi jim pri tem pomagalo okolje in drugi pomembni akterji v njem. Vsak akter v tem okolju igra pomembno vlogo in vpliva na start-upe tako posredno kot neposredno. Pomembno se je zavedati, da ima vsak start-up izreden pomen ne samo za lokalno gospodarstvo, temveč za družbo kot celoto. Vsaka stvar, ki jo vložijo v start-upe razni posamezniki, podporne institucije, ministrstva in druga podjetja, ima vpliv na start-up podjetja. To vse skupaj imenujemo start-up podjetniški ekosistem. V magistrskem delu smo proučili podporno okolje za start-upe v treh državah: Sloveniji, Avstriji in na Finskem. To smo storili s pomočjo osmih stebrov podjetniškega ekosistema in raziskave globalnega zagonskega zemljevida – »StartupBlink«. Prišli smo do spoznanja, da med proučevanimi državami glede podpornega okolja in števila start-upov izstopa Finska. Ima namreč, kot že rečeno, največ start-up podjetij, ne zaostaja pa tudi po številu pospeševalnikov, inkubatorjev. Prav tako po najnovejši raziskavi Svetovne banke »Doing Business« 2020 velja v primerjavi z Avstrijo in Slovenijo za državo, v kateri je najenostavneje ustanoviti podjetje. Finska je tudi država, ki pritegne največ tujih investitorjev. Le-teh v Sloveniji in Avstriji primanjkuje. Ugotovili smo, da je vsem trem državam skupno to, da imajo največ start-upov na področju programiranja in podatkov. Direktor slovenskega podjetja Pharsol, Miha Rajh, je v intervjuju tudi opozoril na to, da se v Sloveniji usmerja premalo pozornosti start-up podjetjem, ki niso izključno »IT«, digitalno usmerjena. Glede raziskave, ki jo pripravlja svetovna platforma »StatupBlink«, smo prišli do spoznanja, da je med proučevanimi državami Finska najboljše ocenjen start-up ekosistem.
Ključne besede: start-up podjetniški ekosistem, start-up podjetja, Slovenija, Avstrija, Finska.
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 43; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

2.
Podjetništvo v novi stvarnosti
Miroslav Rebernik, 2021

Opis: Podjetništvo je najmočnejše gonilo gospodarske rasti in razvoja in ima zelo velik vpliv na celoten družbeni razvoj. Globalni podjetniški monitor (GEM) ima za seboj zgodovino 22-letnega raziskovanja podjetništva s posebnim poudarkom na najbolj zgodnjih fazah, ko se zaznavajo poslovne priložnosti in se posamezniki odločajo, ali se bodo ukvarjali s podjetništvom. Velik vpliv na vključevanje posameznikov v podjetniške aktivnosti ima njihovo neposredno življenjsko okolje, predvsem prevladujoče kulturne vrednote, nagnjenost družbe k podjetništvu in urejenost poslovnega okolja. Temu ustrezno je zastavljen konceptualni okvir GEM, ki omogoča obravnavanje posameznikov in njihovega odnosa do podjetništva, dojemanja podjetništva ter vključenosti v ustanavljanje in/ali lastništvo in vodenje podjetja. Z njegovo pomočjo lahko zato dobimo bolj poglobljen vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti in bolj popolno sliko, kot jo lahko zagotovijo različni statistični viri, ki temeljijo zgolj na podatkih, pridobljenih od obstoječih podjetij.
Ključne besede: globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Objavljeno: 18.05.2021; Ogledov: 180; Prenosov: 16
URL Povezava na datoteko

3.
Primerjalna analiza podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji in na Hrvaškem
Lucija Petkovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela se nanaša na podporno okolje za podjetništvo in njegovo primerjavo med Slovenijo in Hrvaško v obdobju od leta 2016 do 2018. Želeli smo ugotoviti, ali sta državi podobno razvili podjetniško okolje glede na to, da sta bili nekoč del skupne države, ter opredeliti primere dobre prakse obeh držav. Ker je podjetništvo pomembno za gospodarsko rast in družbeno razvitost, ga je potrebno spremljati in proučevati. Mi smo za primerjavo Slovenije in Hrvaške uporabili rezultate raziskave Globalnega podjetniškega monitorja v delu, ki se nanaša na proučevanje podjetniškega ekosistema. Na razvijanje podjetništva v obeh državah močno vplivajo podporne državne in druge institucije ter Evropska unija, ker nudijo pomoč podjetnikom in podjetjem predvsem v obliki financiranja, svetovanja, informiranja in izobraževanja. Ugotovili smo, da so v Sloveniji pogoji podjetniškega okolja nekoliko bolje ocenjeni kot na Hrvaškem. V obeh državah je najbolje ocenjena fizična infrastruktura. V Sloveniji se pogoji skozi čas izboljšujejo kljub temu, da so nekateri relativno nizko ocenjeni. Večjo pozornost še vedno zahtevata izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo v osnovni in srednji šoli. To je najnižje ocenjen pogoj ter regulativa vladnih politik, ki podjetnikom in novim podjetjem še vedno povzroča težave s pridobivanjem potrebnih dovoljenj in koncesij, davčna bremena in birokratske ovire. Na Hrvaškem se konstantno ne izboljšuje niti en pogoj, še posebej hitro in odločno je potrebno spremeniti vladno politiko, ki s svojim zapletenim regulativnim okvirjem in birokracijo, ki je najnižje ocenjen pogoj, zavira podjetništvo, nova podjetja pa so še vedno diskriminirana pri javnih naročilih. Strategija Hrvaške bi morala biti poleg pogostejšega spremljanja rezultatov vladnih programov, osredotočena tudi na večjo vpletenost podjetništva v izobraževalni sistem. To bi imelo najverjetneje tudi pozitiven vpliv na kulturne in družbene norme, ki podjetništvu še vedno niso naklonjene. Primer dobre prakse v Sloveniji je Slovenski podjetniški sklad, ki nudi raznoliko finančno spodbudo za podjetja v različnih fazah, česar na Hrvaškem primanjkuje.
Ključne besede: podjetniški ekosistem, podjetniški okvirni pogoji, Slovenija, Hrvaška, EU, institucionalna podpora.
Objavljeno: 25.03.2021; Ogledov: 174; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (613,70 KB)

4.
Organizirana kriminaliteta na balkanski poti
Maraya Vlaj Koščak, 2020, diplomsko delo

Opis: Organizirana kriminaliteta za regijo Zahodnega Balkana predstavlja enega najresnejših problemov. Vse od obdobja vojn v nekdanji Jugoslaviji se je organiziranost kriminalnih skupin ter prisotnost korupcije občutno stopnjevala. Kljub morebitnemu zmotnemu prepričanju, da se stanje izboljšuje, so množične migracije od leta 2015 dalje ponovno opozorile na problematiko balkanske tihotapske poti, ki je delovala nemoteno s strani zgodovinskih, političnih in gospodarskih sprememb ter se ohranila do danes. Z analizo poročila Global Initiative je v diplomskem delu predstavljeno aktualno stanje organiziranega kriminala na Zahodnem Balkanu, s poudarkom na najranljivejših območjih, na katerih se nahajajo kriminalna žarišča. Opisan je tudi ekosistem kriminala, za katerega je značilen klientelizem, pokroviteljstvo ter v nekaterih primerih prevzem države. Ugotavljamo, da je balkanska pot še vedno aktualna. Glede na gospodarsko ranljivost regije ter oslabljeno pravno državo se poudarja potreba po implementaciji učinkovitih strategij, ki bodo prispevale k uspešnosti državnih institucij v boju proti organizirani kriminaliteti. Medtem, ko lahko razvoj na lokalni ravni ter ukrepi organov pregona zmanjšajo prisotnost določenih kriminalnih dejavnosti na posameznih žariščih, se bodo le te, brez krepitev dobrega upravljanja in integritete, pojavljale drugje. Kriminalne mreže namreč kljub menjavam oblasti ostajajo povezane z državnimi strukturami, kar predstavlja težavo, ki jo bo potrebno odpraviti, če se države želijo pridružiti evropskim integracijam.
Ključne besede: diplomske naloge, balkanska pot, organizirani kriminal, korupcija, kriminalna žarišča, ekosistem kriminala
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 306; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
Prenos tehnologij: primerjava vodilnih gospodarstev v ZDA, Evropi in Sloveniji
Timotej Kraner, 2020, magistrsko delo

Opis: O prenosu tehnologij govorimo, kadar gre za prenos na raziskovalnih organizacijah razvitih izumov v gospodarstvo. Pričujoče delo obravnava predvsem regulatorne okvirje in organiziranost, navaja pa tudi posamezne primere dobre prakse v ZDA, EU in Sloveniji. Delo temelji na predpostavki, da je Slovenija na tem področju primerjalno slabša. Iz obravnavanega izhaja, da je kvantitativna primerjava med državami zaradi odsotnosti enotne metrike praktično nemogoča. Kvalitativno pa lahko zaključimo, da je področje v Sloveniji v veliki meri urejeno zgledno in primerljivo z drugimi državami Evrope in sveta. Sloveniji manjka program, ki bi se osredotočal na majhna podjetja, državi pa lahko očitamo tudi občasno neizvrševanje zakonodaje na tem področju.
Ključne besede: prenos tehnologij, inovacija, izum, zakonodaja, inovacijski ekosistem
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 208; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (944,22 KB)

6.
Nezakonito uničevanje gozdov
Mia Jerovšek Kolenc, 2020, diplomsko delo

Opis: Naj bo to Evropa, Azija, Afrika, Avstralija ali Amerika, gozdovi so povsod pomembnem ekosistem, na katerega se zanašajo tako živali kot ljudje. Vendar je vsem celinam enak en problem. Nezakonito uničevanje gozdov. V svetu, ki se spopada z vedno večjimi klimatskimi spremembami, bi bilo to početje potrebno povsem izkoreniniti, vendar pa obči mediji predstavljajo ravno nasprotno zgodbo. V diplomskem delu je predstavljeno nezakonito uničevanje gozdov, njegove posledice in mednarodne iniciative, ki so bile sprejete, da bi ta problem rešile. Z uporabo metode deskripcije, kompilacije, induktivno-deduktivne, sintetične in komparativne metode smo analizirali najrazličnejše vire o nezakoniti sečnji in nenadzorovanih požarih, ter kako posledice teh dveh dejanj vplivajo na varnost in stabilnost okolja. Zaradi hitro spreminjajoče se situacije smo se osredotočili predvsem na razvoj problema v zadnjih petih letih. Ugotovili smo, da se je število uničenih hektarjev gozdne površine povečalo, čeprav se je odziv mednarodne skupnosti, vsaj na papirju, izboljšal. Podpisanih je bilo veliko iniciativ, ki naj bi pripomogle k regeneraciji gozdov, vendar smo ugotovili tudi, da bodo, če se bo trenutni trend nadaljeval, posledice močno prizadele cel svet, od tega najbolj ranljive skupine ljudi, ki se na gozd zanašajo za preživetje, in države v razvoju. Na podlagi tega lahko predlagamo, da je treba več truda vložiti v izkoreninjenje korupcije; kaznovati podjetja, ki ne spoštujejo zakonov matičnih in drugih držav pri trgovanju z lesom; vpeljati močnejši varnostni sistem v samih gozdovih; pridobiti pomoč tehnologije; zaščititi aktiviste, domorodce in policiste; izboljšati gospodarjenje z gozdovi in zmanjšati porabo oziroma izboljšati distribucijo hrane in vode med ljudmi.
Ključne besede: diplomske naloge, nezakonitost, uničevanje gozdov, trgovanje z lesom, ekosistem, iniciativa
Objavljeno: 18.09.2020; Ogledov: 342; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (488,07 KB)

7.
Raznolikost podjetniških motivov
Miroslav Rebernik, Karin Širec, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Matej Rus, Barbara Bradač Hojnik, 2020, znanstveno delo

Opis: V največji svetovni longitudinalni raziskavi Globalni podjetniški monitor (GEM) se že 21 let raziskujemo pomembne značilnosti podjetništva s posebnim poudarkom na najbolj zgodnjih fazah, ko se zaznavajo poslovne priložnosti in se posamezniki odločajo, ali se bodo ukvarjali s podjetništvom. GEM je bil zasnovan zato, da bi (1) meril razlike v odnosu do podjetništva, aktivnosti in v aspiracijah posameznikov v čim večjem številu držav, (2) odkrival dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost, še zlasti v odnosu do družbenih vrednot, osebnih značilnosti in podjetniškega ekosistema, (3) zagotavljal platformo za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast v določenem gospodarstvu ter (4) odkrival potrebne politične ukrepe za krepitev podjetništva. S pomočjo te raziskave bolje razumemo odnos družbe do podjetništva ter individualne značilnosti posameznika, kot so dojemanje lastnih sposobnosti za podjetniško delovanje, sposobnost zaznavanja priložnosti, podjetniške namere in strah pred neuspehom. Ker GEM spremlja podjetniško aktivnost v celotnem življenjskem ciklu (nastajajoča, nova in ustaljena podjetja, prenehanje poslovanja), po tipih aktivnosti (visoka rast, inovativnost, internacionalizacija) in po sektorjih aktivnosti (zgodnja podjetniška aktivnost, podjetniška aktivnost zaposlenih), dobimo precej bogatejšo sliko o dogajanjih, kot če bi izhajali zgolj iz podatkov, ki nam jih ponujajo običajne statistične baze podatkov.
Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Objavljeno: 29.05.2020; Ogledov: 438; Prenosov: 32
URL Povezava na datoteko

8.
Zaposleni v digitalni dobi
2019

Opis: Znanstvena monografija razvija znanstveno področje kadrovskega managementa, ki v svojem izhodišču generira zaposlenega, posameznika, ki v pričakovanju novih rešitev, tehnologij in ciljev, prispevajo k realizaciji vsakdana organizacije in njenih strateških ciljev. Tehnologija, ki jo generira razvoj znanosti in stroke, nam je v danih okoliščinah marsikdaj v pomoč, marsikdaj pa tudi spotika na poti do rešitev. Zavedanje, da je razvoj organizacij na področju kadrovskega managementa doseglo skozi leta strateški pomen, kljub temu, da še mnogo organizacij to žal obravnava kot administrativno funkcijo organizacije, je korak bližje k uresničitvi temeljnega poslanstva kadrovskega managementa. Upravljanje ljudi, zaposlenih in poslušanje tistih, ki so glavno vodilo v doseganju postavljenih ciljev organizacije je nuja in neizogibno dejstvo. Na kakšen način organizacije dosegajo in presegajo tovrstne rezultate, je v rokah tistih, ki morajo/so vešči upravljanja z ljudmi. Človek je s svojim človeškim in socialnim kapitalom vedno in vselej gonilo razvoja in napredka organizacij.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kadrovski management, proces zaposlovanja, CV-vizitka, digitalna doba, zaposlovanje, narava dela, nestandardne oblike zaposlitve, ekosistem, digitalizacija, komuniciranje, krizni manager, priložnosti za mlade, kriza, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna transformacija, organizacijska kultura, GLOBE, športne organizacije, turistične organizacije, IKT, HRM
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 682; Prenosov: 89
URL Povezava na datoteko

9.
Ekosistem organizacij v dobi digitalizacije
2019, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Opis: Tehnologija razvija in spodbuja različna področja delovanja organizacij ter spreminja ustaljene okvire poslovnega sveta v smislu digitalnega. Ekosistem organizacij se skozi različne plasti delovanja posameznika, družbe, nacionalnih in globalnih okvirov prepleta z osnovno celico družbe. Zagotavlja osnovo za preživetje in trajnost. Zaradi kulturnih, družbenih in ekonomskih sprememb, ki so med drugim tudi pod vplivom digitalnih tehnologij, je svet prešel v pozitivne spremembe življenja zaposlenih, organizacij in družbe nasploh. Povezovanje organizacij v ekosisteme pomeni pot do kompleksnih in neizogibnih povezav, ki ustvarjajo možnosti za dolgoročno povezovanje in moč organizacij. Z usmerjenostjo v inoviranje delovanja s podporo različnih organizacij in ustvarjanjem ekosistemov kot poslovnih modelov, organizacijske vede vnašajo nove principe delovanja v smeri trajnostnega razvoja in neposredne povezljivosti tehnologije s človekom. 38. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti v letu 2019 prinaša nov zagon na področju tako dojemanja posameznika kot bistvenega člena organizacij kot tehnologije, ki spodbuja razvoj različnih vidikov povezanih z digitalnimi spremembami. Digitalno podprti zaposleni, digitalno podprto delo in digitalna podpora tehnologije ustvarja nove trende organizacij, ki pa se vedno znova vračajo v bit svojega delovanja – ekosistem kot paradigmo mreženja in povezovanja posameznikov in organizacij.
Ključne besede: ekosistem, organizacijske vede, digitalizacija, trajnost, mednarodna konferenca
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 986; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (27,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Analiza podpornega okolja za žensko podjetništvo v Sloveniji
Patricija Benčina, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati in analizirati podporno okolje za žensko podjetništvo v Sloveniji. Raziskali smo tudi ekosistem za podjetništvo v Sloveniji in ugotovili, da smo v primerjavi z drugimi državami v Sloveniji razvili zelo dober podporni sistem za podjetništvo. Tako v Sloveniji poleg podjetnikov pomemben del podjetniškega ekosistema tvorijo naslednji udeleženci: Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, SPIRIT Slovenija, Enterprise Europe Network, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in drugi. Čeprav imajo ženske v Sloveniji enako možnost za poslovne priložnosti kot moški, se v praksi kaže, da je moških podjetnikov več kot ženskih podjetnic. Po raziskavi podpornega okolja za žensko podjetništvo v Sloveniji smo ugotovili, da v Sloveniji sicer obstajajo podporne institucije oziroma programi, ki so namenjeni ženskim podjetnicam, vendar je teh zelo malo. Nekatere izmed njih so: Skupnost slovenskih podjetnic, Društvo poslovnih žensk – FAM, Podjetniški center Zaupam vase!, Network MEMA, Dogodek 500 podjetnic. Ugotovili smo, da v Sloveniji na splošno manjka poslovnih inkubatorjev, namenjenih le ženskim podjetnicam, in da manjka podpore, ki bi povezovala tako podjetniški vidik kot vidik ženske, ki je mama in gospodinja.
Ključne besede: ženske podjetnice, ekosistem za podjetništvo, podporne institucije, pomen podpore.
Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 597; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (974,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici