| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 81
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Opec in njegov položaj na svetovnem naftnem trgu
Alja Weindorfer, 2017, diplomsko delo

Opis: Države se pogosto povezujejo v meddržavne organizacije, da bi dosegle cilje, ki na nacionalni ravni niso dosegljivi. Primer medvladne organizacije je OPEC. Organizacija se pogosto navaja kot primer kartela, ki vpliva na tržne cene z omejevanjem proizvodnje. Taki trditvi lahko ugovarjamo z dejstvom, da je bila določena konkurenca na trgu nafte vedno prisotna. V prejšnjem stoletju so bile dejavnik konkurence v industriji nafte druge družbe, ki so ob visokih cenah vstopile na trg, kjer je bilo povpraševanje sicer bistveno manjše kot danes. V enaindvajsetem stoletju h konkurenčnosti prispeva odkrivanje dodatnih zalog nafte in tehnološki napredek. Večjo konkurenčnost v prihodnosti pa lahko pričakujemo zaradi padajočih stroškov tehnologij alternativnih virov energije. OPEC se z novostmi na trgu lahko spopade z reorganizacijo načina svojega delovanja organizacije. Na voljo ima več strategij: dogovori o proizvodnih kvotah, cenovne vojne, učinkovitost proizvodnje, kompenzacija v denarni obliki in ekonomska diverzifikacija. V svetu zmernega povpraševanja po fosilnih gorivih se OPEC lahko preoblikuje v organizacijo, ki svetuje državam izvoznicam nafte, kako zmanjšati odvisnost od prihodkov naftne industrije.
Ključne besede: OPEC, trg nafte, kartel, ekonomsko sodelovanje
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 736; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
POZITIVNI IN NEGATIVNI UČINKI DAVČNE KONKURENCE
Eva Vračko, 2012, diplomsko delo

Opis: Davčna konkurenca je in bo zmeraj prisotna po vsem svetu. O njej je v slovenski literaturi namenjeno presenetljivo malo pozornosti. Avtorji imajo o posledicah davčne konkurence različna mnenja. Genschel meni, da je davčna konkurenca škodljiva, Mitchell pa meni, da je potrebna, saj vzdržuje davčno učinkovitost. Da bi nad davčno konkurenco imeli boljši pregled in jo lažje razumeli, so ekonomisti davčno konkurenco razdelili v skupine. Ker pa poznamo tudi različne tipe davkov in davčnih sistemov, poznamo tudi različne tipe davčne konkurence, med katerimi so najpomembnejše neposredne tuje naložbe. Pri davčni konkurenci se srečujemo tako s pozitivnimi kot tudi negativnimi učinki. Negativna davčna konkurenca se pojavi takrat, kadar ima država namen privabiti čim več tujih naložb in vlagateljev. Organizacija OECD je sprejela poročilo o škodljivi davčni konkurenci, v kateri so opredeljene škodljive jurisdikcije. Pri davčni konkurenci gre torej za ljudi in vprašanje, ali ti uživajo svobodo ali ne. Razlikujemo tudi različne modele merjenja davčne konkurence (Leviathanov model, Tieboutov model, Osnovni model), ki različno vplivajo na zaloge javnih dobrin. Znotraj davčne konkurence pa se velikokrat pojavlja tudi pojem off-shore centri. To so območja, v katerih veljajo drugačna pravila poslovanja gospodarskih družb. Za off-shore avtorji uporabljajo različne izraze, kot so davčne oaze, davčni paradiži, proste cone, … Za njih velja, da ne zaračunavajo davkov ali pa so davki bistveno nižji kot v drugih državah. Tudi pri off-shore centrih ločimo negativne in pozitivne učinke. OECD pa navaja tudi tiste lastnosti, ki jih mora imeti neko območje, da ga lahko obravnavamo kot davčne oaze. Slovenija, pa še ni podala svojega stališča do off-shore jurisdikcij, seveda pa to ni neznanka med slovenskimi poslovneži in posamezniki.
Ključne besede: Davčna konkurenca, Osnovni model, Leviathanov model, Tieboutov model, OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj), off-shore centri.
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 1539; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (669,38 KB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici