| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
EKONOMSKI UČINKI PRI UVEDBI ERGONOMSKIH UKREPOV
Klavdija Kimovec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno ter raziskano medsebojno prepletanje ergonomije z ekonomijo v podjetjih. Področje dela je usmerjeno v pomen ergonomskih ukrepov ter njihov vpliv na poslovanje podjetja. Raziskovanje je osredotočeno na pomanjkanje ergonomskih ukrepov pri rutinsko monotonem delu za tekočim trakom. Pri delavcih v proizvodnji so prisotne preobremenitve, te vplivajo na fizično in psihično stanje zaposlenih, kar se nato odraža na ekonomskem področju podjetja. Prikazane so negativne posledice za podjetja, do katerih prihaja zaradi pomanjkanja ergonomije, oziroma pozitivni učinki na poslovanje podjetja ob večjem poudarku na tem področju. Na danem primeru smo predstavili prenovo podjetja, kakšne so možne rešitve za izboljšanje sedanjega stanja ter omejitve, s katerimi se pri tej prenovi sooča podjetje. Vloga vodilnih v podjetju na tem področju je zelo pomembna, zato smo se osredotočili tudi na problematiko, kako tem osebam predstaviti pomen ergonomije z ekonomskega stališča. S pomočjo raziskave smo prikazali stanje v podjetjih na ergonomskem področju, kakšna je povezava med delovnim okoljem in delovnim učinkom, kako se s tem soočajo v podjetjih ter ali podjetja izboljšujejo delovne razmere. Iskali smo ustrezne metode, kako izboljšati ozaveščenost o pomembnosti primernega delovnega okolja in njegovih vplivih na ekonomske učinke poslovanja. S pomočjo znanja na področju ekonomije smo predstavili posledice pomanjkanja ergonomije v podjetjih ter možne preventivne ukrepe, ki bi pripomogli k izboljšanju delovnih razmer v proizvodnji in posledično tudi k boljšemu ekonomskemu učinku podjetja.
Ključne besede: ergonomski ukrepi ekonomski učinki ergonomija delovnega okolja monotono delo v proizvodnji delovno okolje v podjetju racionalizacija dela delovne razmere
Objavljeno: 22.07.2009; Ogledov: 2297; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (7,59 MB)

5.
FINANCIRANJE IN ORGANIZIRANJE IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA V SLOVENIJI
Suzana Drame, 2010, diplomsko delo

Opis: Razvojne spremembe potekajo na področju kulture, znanosti, tehnologije, gospodarstva, socialnega in političnega življenja ter na drugih področjih. So globalne, zato nanje s prenovo izobraževanja pri nas ni mogoče bistveno vplivati, ampak je treba uvideti njihove posledice in protislovnosti ter se nanje aktivno odzivati. Vzgoja in izobraževanje v Sloveniji je obravnavano kot razvit sistem. Ta sistem je lahko organiziran centralizirano ali pa decentralizirano. Da bi šole lahko postale "učne organizacije", potrebujejo trdne sisteme za podporo. In sicer, institucionalne službe namenjene za izboljšanje kakovosti šol. Analiza stroškov izobraževanja je izredno pomembna za sprejemanje odločitev na področju izobraževanja, za načrtovanje ter za nadzorovanje ter spremljanje izobraževanja. Poznamo dve vrste financiranja in sicer; javno financiranje izobraževanja, ki zajema financiranje iz davkov in prispevkov, ter zasebno financiranje izobraževanja.Za financiranje izobraževanja je pomembno, da prinaša ta dejavnost tako posamezniku kot družbi ekonomske(denarne) in neekonomske koristi Država spodbuja zasebno financiranje predvsem zaradi zniževanja stroškov financiranja šol oziroma razbremenjevanja državnega proračuna. Pri izobraževanju razlikujemo ekonomske in neekonomske učinke. Ekonomska učinkovitost izobraževanja je opredeljena kot razmerje med inputi in autputi, pri čemer so upoštevani denarni inputi. Ugotavljanje in merjenje ekonomske in neekonomske učinke ni enostavno, med drugim zato, ker se med seboj prepletajo. Izobraževanje torej predstavlja istočasno potrošnjo in investicijo. V času kapitalizma, ekonomska izbire poklica postaja vedno bolj aktualna. Odnos med konceptoma delo in kapital je postal v današnji moderni kapitalistični družbi izredno pomemben, saj je delo, ki nudi dobre zaslužke, v tej družbi zelo cenjeno in zaželeno. Ekonomisti, trdijo, da se posamezniki raje odločajo za določene poklice na podlagi zaslužka. Več materialnih koristi kot poklic ponuja, večja je zainteresiranost za ta poklic. Višina zaslužka, ki ga poklic ponuja pa je odvisna od ponudbe in povpraševanja na trgu delovne sile.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: organizacija šolskega sistema, vodenje šolskega sistema, stroški izobraževanja, financiranje izobraževanja, izračun vrednosti izobraževanja, ekonomski učinki izobraževanja.
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 1664; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (572,03 KB)

6.
7.
ANALIZA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI PTUJ
Suzana Malenčić, 2012, diplomsko delo

Opis: Za uspešen razvoj turizma v nekem kraju je potrebno dobro sodelovanje med domačini in lokalnimi turističnimi delavci. Načrt razvoja mora biti sestavljen tako, da ustreza prebivalcem in ljudem, zaposlenim v turistični dejavnosti ter da ga je možno uresničevati.
Ključne besede: ponudba občine Ptuj, ekonomski, socio-kulturni in okoljski vplivi turizma, pozitivni in negativni učinki turizma v turističnem kraju, zaznavanje domačinov o učinkih turizma.
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 877; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (847,52 KB)

8.
Ekonomski učinki elektronskega poslovanja s carino na gospodarske subjekte
Matjaž Turk, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili elektronsko poslovanje in komuniciranje slovenskih podjetij s carino v povezavi s carinskim informacijskim sistemom. Analizirali bomo delovanje aplikacij in integracijo baz podatkov ter njihovo funkcionalnost za vse uporabnike. Ocenili bomo problematiko uvedbe elektronskega načina poslovanja, ki je povezano s spremenjenim načinom poslovanja podjetij in carinske službe, z investicijami in izobraževanjem zaposlenih. Analizirali bomo ekonomske učinke, stroške in koristi elektronskega poslovanja za carinsko službo in podjetja. Izpostavili bomo prednosti in kritično oceno slabosti oz. pomanjkljivosti elektronskega načina poslovanja, predvsem z vidika varnosti in ekonomske upravičenosti investicije v informacijski sistem. Merljive ekonomske učinke, koristi in stroške bomo prikazali z izračuni v absolutnem številu. Ostale ekonomske učinke bomo kritično ocenili in analizirali. V zaključku bomo poiskali določene rešitve in navedli predloge, pogoje in možnosti za nadaljnji razvoj elektronskega poslovanja in carinskega informacijskega sistema.
Ključne besede: Ključne besede: elektronsko poslovanje, informacijski sistem, carina, ekonomski učinki
Objavljeno: 18.12.2013; Ogledov: 593; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

9.
Presoja blaginjskih učinkov razmer na trgu prašičev v Sloveniji s pomočjo linearnega tržnega modela delnega ravnovesja
Irena Tušar, 2014, magistrsko delo

Opis: Ekonomiko blaginje uporabljajo analitiki za določitev ekonomske učinkovitosti razdelitve virov in za ugotavljanje primernosti poseganja na trge. Ta tehnika s pomočjo metode rent proučuje učinke sprememb na trgu določene dobrine, zato jo agrarni ekonomisti uporabljajo za presojo učinkov kmetijske politike. Z ekonomiko blaginje lahko ocenjujemo, kdo pridobiva in kdo izgublja, pa naj je to ali zaradi neuspeha na trgu ali zaradi vladnega poseganja na trg določene dobrine. Metoda loči tri osnovne družbene skupine, proizvajalce, potrošnike in davkoplačevalce oziroma proračun, ter proučuje koristi ali izgube teh skupin ob določenem stanju na trgu. Z metodo rent se poskuša odgovoriti na vprašanje, ali se javna sredstva od potrošnikov in davkoplačevalcev prenašajo k pridelovalcem z večjo ali manjšo izgubo ekonomske učinkovitosti. Slovensko slovstvo na področju kmetijskih ved ne pozna veliko del, ki bi poglobljeno uporabljala ekonomiko blaginje in teorijo rent. Magistrsko delo vsebuje pregled teorije o ekonomiki blaginje in njene uporabe pri proučevanju razmer na kmetijskih trgih. Predstavljen je slovenski trg prašičjega mesa, kjer so ekonomski vplivi neugodni in razmere na trgu nepredvidljive. V magistrskem delu smo razvili preprost linearni, a izvirni model delnega ravnovesja, ki omogoča ocenjevanje rent udeležencev na trgu proučevane dobrine, ki v Sloveniji za tovrstne analize še ni bila uporabljena. Vsebinsko tako nismo zasledili obravnave pristopnih učinkov na kmetijstvo. Potrdili smo, da je metoda ekonomike blaginje praktično orodje, ki odločevalcem v politiki omogoča hiter in enostaven prikaz, kdo od udeležencev na obravnavanem trgu in koliko v določeni situaciji pridobi ali izgubi, torej kdo ima zaradi sprememb na trgu ali zaradi vladne politike pozitivne in kdo negativne rente, v kakšni višini ter kakšna je skupna blaginja. V magistrskem delu so prikazane rente, ki so jih bili deležni prašičerejci, potrošniki prašičjega mesa in davkoplačevalci (državni poračun) v obdobju od leta 2000 do leta 2012. Rente so prikazane v treh ključnih obdobjih: pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo od leta 2000 do leta 2003, v času po vstopu v Evropsko unijo od leta 2004 do leta 2007 in v času ekonomske krize od leta 2008 do leta 2012. V obdobju od leta 2000 do leta 2003 so bili prašičerejci deležni največjih rent, nasprotno so imeli potrošniki največje izgube, skupna učinkovitost prenosa sredstev porabnikov na prašičerejce pa je bila negativna. To so negativni učinki zaščite domačega trga z doseganjem višjih cen. Potrošniki so rente prašičerejcev in proračuna plačali z manjšim povpraševanjem in s pokrivanjem proizvodnih stroškov, povezanih z dodatno pridelavo. V obdobju od leta 2004 do leta 2007 so bili slovenski prašičerejci deležni manjših rent, potrošniki pa so imeli manjše izgube. Ekonomska učinkovitost prenosa sredstev porabnikov na prašičerejce je bila spet negativna. V zadnjem obravnavanem obdobju od leta 2008 do leta 2012 se je uvoz prašičjega mesa v Slovenijo zelo povečal, zaradi nižjih cen pa so imeli slovenski prašičerejci negativne rente oziroma izgube. V tem obdobju je bil, zaradi minimalnih razlik v cenah, vpliv na skupno blaginjo nevtralen oziroma je bila ekonomska učinkovitost prenosa sredstev med skupinami udeležencev neznatna. Breme situacije v tretjem obdobju nosijo prašičerejci, saj proizvedejo manj in po nižji ceni.
Ključne besede: ekonomika blaginje, renta, trg prašičjega mesa, ekonomski učinki na blaginjo, modeli delnega ravnovesja
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 1452; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

10.
Zaznavanje ekonomskih in sociokulturnih vplivov turizma pri domačinih
Anton Ogorelc, David Kamšek, Borut Milfelner, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Raziskovanju zaznavanja domačinov o turizmu in njihovega odnosa do razvoja te dejavnosti posvečajo v raziskavah vse večjo pozornost. V prispevku je prikazana analiza zaznavanja domačinov o pozitivnih in negativnih učinkih turizma. Avtorji ugotavljajo nekatere razlike v zaznavi med dvema skupinama anketirancev, to je domačinov, zaposlenih v turistični dejavnosti, in drugih domačinov. Raziskava lahko načrtovalcem v turizmu ponudi koristne informacije o specifičnih pozitivnih in negativnih učinkih turizma v kraju nasploh.
Ključne besede: lokalna skupnost, turizem, ekonomski učinki, vpliv
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 296; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici