| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 88
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Ekonomsko-pravni vidiki na področju razvojnega financiranja gospodarstva v Sloveniji
Matevž Rašković, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Kot so pokazali dogodki ob nedavni svetovni finančni krizi in njenem razmahu v gospodarstvu, tudi v Sloveniji delovanje finančnih trgov ne more biti v celoti prepuščeno samo tržnim silam, saj banke in druge zasebne finančne institucije zasledujejo predvsem lastne, predvidoma kratkoročne profitne interese ter ne želijo oz. niso sposobne ustreznega financiranja vseh gospodarskih aktivnosti (npr. mala in srednja podjetja oz. MSP). Interesi zasebnega bančnega sektorja, kot temeljnega finančnega alokacijskega mehanizma v Sloveniji, so lahko oz. so pogosto v nasprotju z interesi širše družbe in njene blaginje. Zlasti na področju t. i. razvojnega financiranja gospodarstva, ki predstavlja nekakšno »vmesno« območje med delovanjem zasebnega finančnega sektorja na eni strani ter čistimi državnimi transferji na drugi strani, se pojavlja t. i. tržna vrzel ter številne nepravilnosti in asimetrije na posameznih področij financiranja pomembnih socio-ekonomskih aktivnosti s širšimi družbenimi eksternalijami. Namen prispevka je opredeliti koncept razvojnega financiranja gospodarstva ter orisati posamezne ekonomsko-pravne vidike na področju ureditve razvojnega financiranja pri nas. V okviru omenjenega se prispevek osredotoča zlasti na pregled in analizo posameznih določil Zakona o slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) ter predlaga posamezne izboljšave obstoječe pravno-ekonomske ureditve.
Ključne besede: razvojna strategija, financiranje, ekonomski razvoj, pravni vidik
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 308; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (351,48 KB)

3.
Spodbujati in ohraniti razvojne ambicije
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Miroslav Glas, Karin Širec, 2004, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Ena od izjemno spodbudnih ugotovitev te publikacije, ki temelji na metodologiji GEM in podatkih pridobljenih v letu 2003, so visoke ambicije podjetnikov, ki so na samem začetku podjetniške poti. Razvojna naravnanost slovenskih podjetnikov, izvedena iz njihovih namer, nam pokaže, da so zelo optimistični glede tega, kaj se bo z njihovim podjemom dogajalo v prihodnjih letih. Znižanje razvojnih namer je previsoko, da bi ga lahko pripisali samo naivnosti in nerealnim pričakovanjem nastajajočih podjetnikov, še zlasti če upoštevamo izjemno visoko stopnjo umrljivosti novih podjemov. Očitno je podjetniško okolje v Sloveniji še vedno izrazito neugodno, zato se ohranjanje razvojnih ambicij kaže kot pomembna strateška naloga. Izpostavljeno je predvsem povečanje ravni podjetniških znanj in veščin, ustvarjanje pozitivnega odnosa do podjetništva, razvijanje dostopa do finančnih sredstev, razvoj ženskega podjetništva, nadaljnji razvoj podjetniške politike in programov ter prenos izsledkov raziskav in razvoja. Podjetniške ambicije je treba negovati in ustvarjalnim posameznikom ustvariti okolje, v katerem se bodo lahko rojevale, ohranile in razvijale.
Ključne besede: podjetništvo, Globalni podjetniški monitor, zgodnja podjetniška aktivnost, podjetniške ambicije, ekonomski razvoj
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 612; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
USPEŠNOST BANK V SLOVENIJI GLEDE NA SESTAVO UPRAV, LASTNIŠKO STRUKTURO IN NAČIN NAGRAJEVANJA
Marko Mlakar, 2016, magistrsko delo

Opis: Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013. Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov. Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem. V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena. V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Ključne besede: V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Objavljeno: 19.12.2016; Ogledov: 875; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Komparativna analiza podjetniške aktivnosti z globalnim indeksom podjetništva in razvoja - GEDI
Polona Tominc, Miroslav Rebernik, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Podjetništvo je kompleksna in večplastna dejavnost, ki pomembno vpliva na ekonomski in družbeni razvoj nacionalnih gospodarstev. Zato je pomembno, da vemo, kaj vse vpliva na podjetništvo, saj sicer ni možno voditi primerne ekonomske politike, ki bi spodbudno vplivala nanj. V prispevku prikazujemo nastajanje novega merskega inštrumenta, tj. globalnega indeksa podjetništva in razvoja (GEDI), ki omogoča komparativno analizo podjetniškega podsistema ter na tej osnovi oblikovanje primernih ekonomskih ukrepov, ki temeljijo na analizah, izhajajočih iz podatkovne baze, ki je harmonizirana v svetovnem merilu.
Ključne besede: podjetje, podjetništvo, ekonomski razvoj, indeksi, aktivnosti
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 402; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

6.
IZZIVI IN PRILOŽNOSTI VSTOPA SLOVENSKIH PODJETIJ NA NOVE DINAMIČNE TRGE
Alen Borošak, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali značilnosti držav v razvoju, ki veljajo za eno izmed pomembnejših obravnavanih področij svetovnega ekonomskega prostora. Kljub dejstvu, da so bile pred dobrim desetletjem vse niti dogajanj na svetovnem gospodarskem in finančnem prostoru v rokah razvitih držav zahodnega sveta, so države v razvoju, kljub nezadostni stopnji razvoja njihovega ekonomskega, političnega in sociokulturnega okolja, sledile svoji viziji na poti industrializacije gospodarstva in tako pišejo zanimivo zgodbo o doseganju ekonomskega napredka. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili ekonomske razsežnosti globalizacije, ki je s pomočjo tehnološkega napredka in odpravo ekonomskih, logističnih in predvsem miselnih ovir spremenila svet v eno veliko ploskev. Globalizacije, katere glavna vodila so liberalizacija mednarodne trgovine, tehnološki napredek držav in razvoj informacijske tehnologije, je nemogoče opisati z eno samo definicijo, zato smo ta pojem opredelili s pomočjo razlag posameznih avtorjev. V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na države v razvoju in njihove ekonomske razsežnosti. Podrobneje smo analizirali posamezne države iz skupine NEXT 11 in opredelili značilnosti njihovega makro, poslovnega in investicijskega okolja ter tako dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Kljub spoznanju, da omenjene države posedujejo ogromen potencial za doseganje odmevnega gospodarskega napredka, se vsaka izmed njih nahaja na različni stopnji ekonomskega in socialnega razvoja, kar med drugim predstavlja izzive na področju doseganja višje stopnje makroekonomske in sociokulturne stabilnosti. Analizirane države smo med drugim primerjali s skupino držav BRIC in ugotovili, da sta si skupini držav v določenih makrosegmentih podobni bolj, v drugih manj, a kljub temu obe posedujeta neprecenljiv potencial za trajnostni razvoj. Nadalje smo v tretjem delu opredelili najpomembnejše trgovinske partnerje posameznih držav iz skupine NEXT 11 in blagovne skupine, ki se pojavljajo na njihovi izvozni oziroma uvozni strani. Prišli smo do spoznanja, da ZDA in Kitajska, ob kontinentalnih sosedih, za večino držav predstavljata najpomembnejšega partnerja na področju blagovne menjave. Najpomembnejši proizvodi, ki so predmet blagovne menjave, so predvsem elektronska oprema in visokotehnološki proizvodi, viri energije, med katerimi izstopa nafta, in posamezne surovine ter ostale manj kompleksne blagovne skupine. V zadnjem delu smo analizirali gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in državami iz skupine NEXT 11 in ugotovili, da je obseg blagovne menjave Slovenije s posameznimi državami, z izjemo Turčije in Južne Koreje, na nezavidljivem nivoju. To dejstvo naroča slovenski diplomaciji, predvsem pa slovenskim podjetjem, večje osredotočenje na značilnosti posameznih držav iz omenjene skupine.
Ključne besede: Globalizacija, države v razvoju, gospodarska rast, ekonomski razvoj, NEXT 11, BRIC, makro segmenti, poslovno okolje, blagovna menjava, trgovski partner.
Objavljeno: 21.08.2015; Ogledov: 880; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

7.
Vloga geografije pri interdisciplinarnem načrtovanju regionalnega razvoja
Lučka Lorber, 2002, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Razvojni procesi so integralni in jih lahko razumemo in evalviramo le z interdisciplinarnim pristopom. Značilnost geografske vede je njena kompleksnost v proučevanju prostora. Vloga in pomen geografije pri načrtovanju regionalnega razvoja v spremenjenih družbeno - gospodarskih razmerah je predvsem v sodelovanju z ostalimi znanstvenimi disciplinami pri zagotavljanju skladnega regionalnega razvoja.
Ključne besede: regionalno planiranje, regionalni razvoj, varstvo okolja, sonaravni razvoj, regionalno povezovanje, trajnostni razvoj, dinamiziranje gospodarstva, uravnotežen ekonomski razvoj, interdisciplinarno načrtovanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1003; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (735,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Renesansa Schumpetrove razvojne teorije
Mira Rihtarič, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Več kot pol stoletja po smrti A. J. Schumpetra je njegovo delo še vedno vir znanstvene debate o pomembnih ekonomskih in družbenih problemih, o metodologiji ter empiričnih raziskavah ekonomske dinamike in tehničnih sprememb. Zdi se, da je J. M. Keynes, ki je zaznamoval ekonomsko teorijo in politiko 20. stoletja, sedaj v Schumpetrovi senci. Razlog je morda ta, da se je Schumpeter posvetil dolgoročnemu razvoju kapitalizma. Endogene teorije rasti je mogoče razumeti kot nadaljevanje Schumpetrovega inovativnega in deskriptivnega dela.
Ključne besede: inovacije, inovativnost, podjetnik, podjetništvo, ustvarjalnost, ekonomski razvoj, ekonomske teorije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 579; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Innovating measurement of economic success for more accurate information
Zdenka Ženko, Matjaž Mulej, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Humankind lives now in the 'bubble and affluence economy', like never before. Thus, the currently used measures of economic success are obsolete and too onesided to provide effectively usable information any longer. When industrial society was the main economic activity, the results were measured inquantities. Society evolved to become innovative and is now becoming the affluent society destroying both the motivation for hard work (in order to have) and the natural preconditions of humankind's survival. A more requisite holistic approach is necessary, taking into account the complexity of the entire innovation process and creativity-based wellbeing.
Ključne besede: ekonomski razvoj, družbeni razvoj, postindustrijska družba, informacije, bruto domači proizvod, inovacije, inovativnost, uspešnost, merjenje, dialektična teorija sistemov, sistemi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 579; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici