| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava avtonomnih avtomobilov
Mihael Hojnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na več poglavij. Vsako od poglavij je opisano in razdeljeno na glavne teme. V uvodu je opisano področje, o katerem se bo pisalo v diplomskem delu. Tematika je osredotočena na razvoj avtonomnih vozil in njihovo umetno inteligenco. Pomembno poglavje so ekonomski modeli lastništev. Pri lastništvih so raziskane možnosti, katere ima vsak posameznik glede na njegove potrebe po prevozu. Opredeljene so rešitve, ki odločajo pri raziskavah, kako lahko določeni dejavniki pripomorejo k izbiri lastništva. Opredeljene in pojasnjene so razlike med osebnim lastništvom avtomobila in souporabo avtomobila. Pri souporabi avtomobila so prikazane možnosti različnih vrste deljenja vozila z ostalimi udeleženci. V poglavju, ki vključuje avtonomnost avtomobilov, so razloženi asistenčni sistemi, ki vplivajo na delovanje avtonomnih avtomobilov. Predstavljeni so najpomembnejši asistenčni sistemi, ki so vgrajeni v vsa nova vozila na trgu. Razložena je avtomatizacija, ki vključuje vsako stopnjo avtomatizacije glede na razvoj in napredek tehnologije. Pri stopnjah avtomatizacije so opisane metode, kako v raziskovalnih centrih določajo, v katero kategorijo po lestvici spada vozilo. Prikazani in predstavljeni so vsi vidiki, ki si jih zastavljajo družba in investitorji o avtonomni vožnji. Razdeljeni so na več poglavij. Pravni vidik zajema omejitve in direktive, ki so vezane na razvoj vozil. Pri varnostnem vidiku je govora o odločitvah avtonomnih vozil v primeru nesreč. Opisana je situacija nesreče, da je manjša škoda. Pri družbenem vidiku je prikazan pogled družbe na avtonomna vozila. Opisane so skeptičnosti in odzivi prvih primerkov vozil. Pri ekonomskem vidiku je govora o izrabi avtonomnih vozil za nove panoge, uporabi podatkov za marketinške namene in tudi avtomatizaciji tovornega prometa. V poglavju o primerjavi vozil je na začetku opis tehnologije posameznih proizvajalcev, na katerih kriterijih bo temeljila. Opisana je tehnologija proizvajalcev BMW, Mercedes Benz, Tesla Motors in GM. V drugem delu poglavja so opisane prikazane možnosti trenutnih avtomobilov, ki obsegajo vsaj delno avtomatizacijo vozil.
Ključne besede: Primerjava, Avtomobil, Avtonomna vožnja, analiza, Ekonomski modeli, Avtonomnost
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1432; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (775,11 KB)

2.
3.
4.
5.
6.
Ekonomska upravičenost pridelave maka : diplomsko delo
Damijan Belec, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: mak, simulacijski modeli, ekonomski kazalniki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1631; Prenosov: 61
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Presoja blaginjskih učinkov razmer na trgu prašičev v Sloveniji s pomočjo linearnega tržnega modela delnega ravnovesja
Irena Tušar, 2014, magistrsko delo

Opis: Ekonomiko blaginje uporabljajo analitiki za določitev ekonomske učinkovitosti razdelitve virov in za ugotavljanje primernosti poseganja na trge. Ta tehnika s pomočjo metode rent proučuje učinke sprememb na trgu določene dobrine, zato jo agrarni ekonomisti uporabljajo za presojo učinkov kmetijske politike. Z ekonomiko blaginje lahko ocenjujemo, kdo pridobiva in kdo izgublja, pa naj je to ali zaradi neuspeha na trgu ali zaradi vladnega poseganja na trg določene dobrine. Metoda loči tri osnovne družbene skupine, proizvajalce, potrošnike in davkoplačevalce oziroma proračun, ter proučuje koristi ali izgube teh skupin ob določenem stanju na trgu. Z metodo rent se poskuša odgovoriti na vprašanje, ali se javna sredstva od potrošnikov in davkoplačevalcev prenašajo k pridelovalcem z večjo ali manjšo izgubo ekonomske učinkovitosti. Slovensko slovstvo na področju kmetijskih ved ne pozna veliko del, ki bi poglobljeno uporabljala ekonomiko blaginje in teorijo rent. Magistrsko delo vsebuje pregled teorije o ekonomiki blaginje in njene uporabe pri proučevanju razmer na kmetijskih trgih. Predstavljen je slovenski trg prašičjega mesa, kjer so ekonomski vplivi neugodni in razmere na trgu nepredvidljive. V magistrskem delu smo razvili preprost linearni, a izvirni model delnega ravnovesja, ki omogoča ocenjevanje rent udeležencev na trgu proučevane dobrine, ki v Sloveniji za tovrstne analize še ni bila uporabljena. Vsebinsko tako nismo zasledili obravnave pristopnih učinkov na kmetijstvo. Potrdili smo, da je metoda ekonomike blaginje praktično orodje, ki odločevalcem v politiki omogoča hiter in enostaven prikaz, kdo od udeležencev na obravnavanem trgu in koliko v določeni situaciji pridobi ali izgubi, torej kdo ima zaradi sprememb na trgu ali zaradi vladne politike pozitivne in kdo negativne rente, v kakšni višini ter kakšna je skupna blaginja. V magistrskem delu so prikazane rente, ki so jih bili deležni prašičerejci, potrošniki prašičjega mesa in davkoplačevalci (državni poračun) v obdobju od leta 2000 do leta 2012. Rente so prikazane v treh ključnih obdobjih: pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo od leta 2000 do leta 2003, v času po vstopu v Evropsko unijo od leta 2004 do leta 2007 in v času ekonomske krize od leta 2008 do leta 2012. V obdobju od leta 2000 do leta 2003 so bili prašičerejci deležni največjih rent, nasprotno so imeli potrošniki največje izgube, skupna učinkovitost prenosa sredstev porabnikov na prašičerejce pa je bila negativna. To so negativni učinki zaščite domačega trga z doseganjem višjih cen. Potrošniki so rente prašičerejcev in proračuna plačali z manjšim povpraševanjem in s pokrivanjem proizvodnih stroškov, povezanih z dodatno pridelavo. V obdobju od leta 2004 do leta 2007 so bili slovenski prašičerejci deležni manjših rent, potrošniki pa so imeli manjše izgube. Ekonomska učinkovitost prenosa sredstev porabnikov na prašičerejce je bila spet negativna. V zadnjem obravnavanem obdobju od leta 2008 do leta 2012 se je uvoz prašičjega mesa v Slovenijo zelo povečal, zaradi nižjih cen pa so imeli slovenski prašičerejci negativne rente oziroma izgube. V tem obdobju je bil, zaradi minimalnih razlik v cenah, vpliv na skupno blaginjo nevtralen oziroma je bila ekonomska učinkovitost prenosa sredstev med skupinami udeležencev neznatna. Breme situacije v tretjem obdobju nosijo prašičerejci, saj proizvedejo manj in po nižji ceni.
Ključne besede: ekonomika blaginje, renta, trg prašičjega mesa, ekonomski učinki na blaginjo, modeli delnega ravnovesja
Objavljeno v DKUM: 24.07.2014; Ogledov: 2428; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Razvoj večkriterijskega modela za oceno načina pridelave zelenjave v zaščitenem prostoru
Silvo Pozderec, 2012, magistrsko delo

Opis: Raziskava je v prvi vrsti temeljila na razvoju tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela za integrirano pridelavo zelenjave, njene preusmeritve ter ekološko pridelavo tržno zanimivih zelenjadnic (paprika, solata, solatne kumare) v zaščitenem prostoru. S pomočjo razvitih simulacijskih modelov so se v nadaljevanju ocenjevali najpomembnejši ekonomski parametri za posamezno zelenjadnico pri različnem načinu pridelave. Rezultati simulacije so bili dovolj kakovostna informacijska osnova za nadaljnji razvoj odločitvenega modela. Parametri, pridobljeni s pomočjo simulacijskega modela, so nadalje predstavljali vhodne podatke za razvoj večkriterijskega odločitvenega modela. Drugi cilj raziskave je bil razvoj večkriterijskega odločitvenega modela za kvalitativno oceno načina pridelave zelenjave tržno zanimivih zelenjadnic v zaščitenem prostoru. Za pomoč pri vrednotenju pridelave zelenjave v zaščitenem prostoru je bil razvit model na podlagi metode DEX. Rezultati vrednotenja kažejo, da so sprejemljivi vsi trije pridelovalni načini. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je integrirana pridelava zelenjave ekonomsko bolj upravičena kot pridelava v času preusmeritve in da je ekološka pridelava ekonomsko bolj upravičena kot integrirana pridelava. Z analizo občutljivosti razvitega modela smo ugotovili, da kmetijske subvencije nimajo velikega vpliva na končni finančni rezultat posameznega pridelovalnega načina v obdobju preusmeritve ter integrirane pridelave.
Ključne besede: tehnološko-ekonomski simulacijski modeli, večkriterijska analiza, DEX metodologija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2012; Ogledov: 2781; Prenosov: 266  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici