1.
VPLIV SCHENGENSKEGA SPORAZUMA NA EKONOMSKE SVOBOŠČINE NOTRANJEGA TRGA EUIva Bedrač, 2016, diplomsko delo
Opis: Schengen je izraz, ki se uporablja za dva mednarodna sporazuma: Schengenski sporazum in Schengenska konvencija. Osnovni namen Schengena je odprava mejne kontrole na notranjih mejah med državami članicami Evropske skupnosti ter nadzorovanje oziroma poostrena kontrola zunanjih meja s tretjimi državami, nečlanicami EU. Leta 1985, ko je skupina petih držav odpravila kontrole na notranjih mejah, se je oblikovalo tako imenovano Schengensko območje. Oblikovanje tega območja predstavlja za EU enega največjih dosežkov.
Vzpostavitev območja brez notranjih meja, v katerem je omogočeno prosto gibanje oseb in blaga, je prineslo pomembne koristi za evropske državljane in podjetja. Schengensko območje je eno najpomembnejših sredstev, s katerimi lahko evropski državljani uveljavljajo svoje svoboščine in prispevajo k uspehu ter razvoju notranjega oziroma enotnega trga.
V preteklih mesecih je Evropa doživela precejšen »šok« zaradi masivnega pritoka beguncev. To je ogrozilo Schengen in povzročilo mnogo posledic, ki jih bom obravnavala skozi diplomski projekt.
V začetnem delu diplomskega projekta bom najprej predstavila Schengen, pojasnila njegov namen in kompleksnost. S tem se bom navezala tudi na Schengensko območje. Nato bom predstavila še notranji trg EU. Opisala bom štiri ekonomske svoboščine in zgodovino enotnega trga skozi prelomna obdobja.
V praktičnem delu diplomskega projekta pa bom podala različne primere iz strokovnih člankov, s katerimi bom pridobila podatke o posledicah neizvajanja Schengenskega sporazuma na ekonomske svoboščine notranjega trga EU. Osredotočila se bom na posledice, ki bi jih utrpel prost pretok oseb, in na stroške, ki bi nastali zaradi kontrol na mejah.
Ključne besede: Schengenski sporazum, Schengenska konvencija, Schengensko območje, notranji trg, ekonomske svoboščine, posledice neizvajanja Schengena.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2016; Ogledov: 2328; Prenosov: 210
Celotno besedilo (842,95 KB)