| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
ZASNOVA IN UPORABA KAZALCA EVA ZA PRESOJO USPEŠNOSTI V ORGANIZACIJI X
Vesna Ogriz, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Model ekonomske dodane vrednosti, kot nadgradnja računovodskega modela rezidualnega dobička, je v letih po njegovi predstavitvi postal razširjen po vsem svetu. Upoštevanje stroškov tako lastniškega kot dolžniškega kapitala pri izračunu kazalca EVA, omogoča uporabo modela na različnih področjih — za ugotavljanje uspešnosti poslovanja, kot podlago za nagrajevanje poslovodstva, lahko pa predstavlja tudi pomoč za napovedovanje bodoče tržne vrednosti delnic podjetja. Uvedba modela ekonomske dodane vrednosti v podjetje je pogosto zapletena, dolgotrajna in zahteva visoke stroške. Predvsem v majhnih podjetjih, katera ne kotirajo na borzi, je izračun vrednosti EVA težaven in zaradi uporabe modelov, ki temeljijo na učinkovitem trgu kapitala, pri določanju cene lastniškega kapitala, pogosto nenatančen. Izračun vrednosti EVA na primeru podjetja X kaže tudi, da je mogoče ob poznavanju dogajanja v podjetju in sposobnosti povezane obravnave tradicionalnih meril za merjenje uspešnosti, pridobiti podatke informacije skladne s podatki pridobljeni ob uporabi modela EVA.
Ključne besede: ekonomska dodana vrednost (EVA), uspešnost poslovanja podjetja, tradicionalna merila uspešnosti poslovanja.
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 1409; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (348,26 KB)

6.
7.
8.
9.
OCENJEVANJE VREDNOSTI UMETNIŠKIH DEL
Andreja Repnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Ocenjevanje vrednosti umetniških del je specifično področje, znotraj katerega je mnogo nejasnosti, in sicer predvsem z vidika tega, kako široko mora biti znanje posameznika, ki se loti ocenitve vrednosti določenega umetniškega dela. Poznati mora področje ocenjevanja – umetnost (njeno zgodovino, obdobja, umetnike, tehnike in podobno) in razmere na trgu umetniških del (spremljati mora njegov razvoj in smer gibanja). Pomembno je poznati posebnosti umetniških del in njihovih vrednosti. Obstajata dve plati vrednosti umetniških del – umetniška in ekonomska. Ocenjevalec vrednosti umetniških del ne sme zanemariti obstoja nekaterih pomembnih dejavnikov vrednosti in cen umetniških del, od tega, da lahko gre za »mojstrsko delo«, do tega, kako državna ureditev vpliva na ceno umetnine. Prav tako je pomembno poznati postopek ocenjevanja vrednosti umetniških del kot tudi uporabljenih podlag ter načinov in metod; tukaj se navezujemo predvsem na uporabo MSOV. Skozi analizo rezultatov raziskave izvemo, da je v Sloveniji trg umetniških del nerazvit in da se pogledi na ocenjevanje vrednosti umetniških del ne razlikujejo, kadar so v ocenjevanje njihove vrednosti vpeti različni ljudje, ki se poklicno ali kako drugače srečujejo z ocenjevanjem vrednosti umetniških del. S praktično izvedbo primera ocenitve vrednosti umetniškega dela s pomočjo prej opisanih teoretičnih dognanj prikažemo postopek ocenitve konkretnega umetniškega dela Nikoli vojne.
Ključne besede: ocenjevanje vrednosti, trg umetniških del, vlaganje v umetniška dela, umetniška vrednost, ekonomska vrednost, načini ocenjevanja vrednosti, zavarovanje umetniških del, Nikoli vojne
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1508; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
VPLIV ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST POSLOVANJA V ORGANIZACIJAH JAVNEGA SEKTORJA
Jasmina Mihelak Zupančič, 2016, magistrsko delo

Opis: Organizacijska kultura je del konkurenčne prednosti organizacije, prispeva k rasti in razvoju, odličnosti poslovanja. Hitro spreminjajoče okolje zahteva iskanje ustreznih orodij za merjenje uspešnosti organizacij. Uspešnost poslovanja ni samoumevna kategorija. Moč organizacijske kulture povezujemo z usklajenostjo norm, vrednot med zaposlenimi v organizaciji, z vrednotami organizacije in tudi družbe. Da je organizacija uspešna, ni moč sklepati le na osnovi enega sodila. Organizacijska kultura prispeva k pospeševanju razvoja ali pa razvoj tudi zavira. V teoriji je dokazano, da močna organizacijska kultura jača uspešnost poslovanja organizacije, hkrati pa je potrjeno tudi dejstvo, da lahko ima močna organizacijska kultura, ki sledi napačnim odločitvam, negativen vpliv na uspešnost poslovanja. Določene odločitve, ukrepi, povzročijo med zaposlenimi nezadovoljstvo, nestrinjanje oziroma imajo negativen vpliv na organizacijsko klimo. Organizacijska klima se sicer spreminja hitreje v primerjavi z organizacijsko kulturo, ki je stabilnejša, trajnejša in manj podvržena trenutnim spremembam in vplivom. V predočeni magistrski nalogi proučujemo, ali se je zaradi uvedenega zakona o uravnoteženju javnih financ, raven organizacijske kulture spremenila. Raziskava je usmerjena na javni sektor Savinjske statistične regije. Raven organizacijske kulture je proučena skozi kriterij moči in različnih tipov organizacijske kulture pred in po uvedbi omenjenega zakona. Hkrati v nalogi proučujmo ali ima lahko močna organizacijska kultura negativen vpliv na uspešnost poslovanja v primeru, da sledi napačnim odločitvam. V nalogi smo proučili vpliv organizacijske kulture na kazalnik gospodarnosti poslovanja v obdobju let od 2012 do 2014. Uspešnost poslovanja lahko merimo s tradicionalnimi in sodobnimi metodami. Za javni sektor uporaba sodobnih metod še ni stalnica. Spremenjene okoliščine v javnem sektorju, dokazujejo, da je za sledenje uspešnosti poslovanja potrebno vpeljati prvine, ki bodo sektor konkurenčno ojačale, vnesle inovativne rešitve, stalne izboljšave tudi racionalizacijo poslovanja in predvsem hitrejše prilagajanje spremembam.
Ključne besede: Oorganizacijska kultura, moč in tipi organizacijske kulture, organizacijska klima, uspešnost poslovanja, zakon o uravnoteženju javnih financ, kazalnik gospodarnosti, ekonomska dodana vrednost.
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 1524; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici