| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 140
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v skupini držav G7
Simon Matej Podgoršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Inflacija je pojav naraščanja splošne ravni cen. V zadnjih 30 letih smo priča konstantno nizkim stopnjam inflacije. Ocenjevanje in razumevanje inflacije je ključnega pomena pri oblikovanju in vodenju uspešne ekonomske politike. V tem delu obravnavamo teorijo o inflaciji in poglavitne dejavnike, ki vplivajo na inflacijsko gibanje. Prikažemo gospodarska in inflacijska gibanja držav članic G7 v obdobju od 1990 do 2019. Problem, ki ga predstavimo, je nenavadno nizka stopnja inflacije v zadnjem desetletju in nezmožnost monetarne politike, da bi ta problem razrešila. V delu pridemo do sklepa, da je ohranjanje stabilne inflacije ključnega pomena za gospodarski napredek držav. Dejavniki, kot so mednarodna trgovina, globalizacija, tehnološki napredek in plačna gibanja, pomembno krojijo dinamiko inflacije v skupini držav članic G7.
Ključne besede: Inflacija, gospodarska aktivnost, globalizacija, ekonomska politika, inflacijska pričakovanja.
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 143; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (721,01 KB)

2.
Primerjava učinkov finančne krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva
Agnesa Bajraktaraj, 2019, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza 2007-2008 opredeljuje svetovno bančno in finančno krizo, znano tudi kot kriza nepremičnin ali subprime kriza, ki jo je poleti 2007 sprožil špekulativni nepremičninski balon v ZDA. Razpokan nepremičninski balon in kreditni razcvet, sprožen zaradi nizke obrestne mere, sta postavila temelje za izbruh krize. Bančni model “originate and distribute” je nadomestil tradicionalni bančni model, ki je privedel do tega, da so banke posodile denar dolžnikom s slabimi bonitetnimi ocenami. Ker so se dolgoročna posojila financirala s kratkoročnimi sredstvi, je prišlo do likvidnostnega primanjkljaja, ki je prispeval k krizi. Na finančnih trgih je prišlo do panične prodaje po vsem svetu, saj so tradicionalne ameriške finančne institucije naletele na resne finančne težave. Posledično je medbančni trg prenehal delovati, saj veliko bank ni bilo več pripravljenih posojati drugim bankam zaradi strahu, da bodo postale nesolventne. Globalna finančna in evrska kriza sta bili najpomembnejši gospodarski in političnoekonomski temi, ki so ju ekonomisti analizirali in o njima veliko razpravljali. Diplomsko delo predstavlja primerjavo učinkov finančne in evrske krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva za boj proti krizi. V času krize je prišlo do padca bruto domačega proizvoda, do spremembe cen, zaposlenosti, proračuna in zasebne porabe. V obeh državah ni bilo mogoče veliko vlagati, saj se je zanimanje tujih investitorjev zmanjšalo. Slovenija in Nemčija sta poskušala pomagati najpomembnejšim podjetjem, da ne bi propadla in da ne bi prišlo do več težav.
Ključne besede: evrska kriza, finančna kriza, ekonomska politika, nepremičninski balon, brezposelnost, kriza državnega dolga.
Objavljeno: 17.03.2020; Ogledov: 394; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Uporaba evra kot nacionalne valute v Črni gori in njen vpliv na delovanje države
Urban Bratina, 2018, diplomsko delo

Opis: Republika nekdanje Jugoslavije, ki je prva uvedla evro, je Črna gora. Njena pot proti Evropi se je začela že pred osamosvojitvijo, ko je po konverziji iz nemške marke, ki jo je uporabljala do leta 2002, njena valuta postala evro. Nominalna konvergenca v EU se zagotavlja preko Maastrichtskih pravil ali konvergenčnih kriterijev, ki natančno opredeljujejo štiri področja. Države članice EU morajo za izpolnitev pogojev za vstop v EMU upoštevati pravila na vseh področjih. Črna gora teh kriterijev ni izpolnjevala, vendar lahko uporablja evro. Slednji je v Črni gori omogočil stabilizacijo na področju inflacije, prav tako se je podvojil nominalni BDP države, kar lahko pripisujemo tudi velikemu pritoku neposrednih tujih investicij. Želja države ni zgolj uporaba evra, vendar želi postati tudi polnopravna članica EU in kasneje tudi ekonomske in monetarne unije. Državi je status kandidatke za članstvo v EU že odobren. Potrebno je sprejeti še vrsto ukrepov, tudi na področju monetarne politike, poleg katerih obstaja tudi strah, da bo ČG morala uvesti lastno valuto.
Ključne besede: Črna gora, evro, Maastrichtski kriteriji, Evropska unija, ekonomska in monetarna unija, monetarna politika.
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 744; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

4.
5.
Ordoliberalizem
Janja Hojnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava teorijo ordoliberalizma, ki predstavlja manj znano teorijo povezovanja prava in ekonomije v enoten sistem, t. i. ekonomske ustave. Gre za liberalistično teorijo razumevanja odnosov na trgu, vendar poudarja, da se svoboda na trgu ne dosega brez posredovanja prava, saj moč vseh subjektov na trgu ni enaka in močnejši omejujejo svobodo in pravice šibkejših, kar se kaže preko monopolov, asimetrije informacij in negativnih eksternalij. Gre za teorijo avtoritativnega liberalizma v okviru katerega je pravo nujen spremljevalec trga, saj zagotavlja red na njem. Teorija ordoliberalizma je pomembna tudi za tržno integracijo EU, saj razlaga potrebo po močnih nadnacionalnih institucijah, vezanih na ekonomsko ustavo EU, ki zamenjujejo razdrobljeno državno poseganje na trg.
Ključne besede: ordoliberalizem, ekonomska ustava, notranji trg EU, ekonomska politika, Evropska unija
Objavljeno: 19.07.2018; Ogledov: 350; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (263,51 KB)

6.
Keynesianizem in ekonomska arhitektura Evropske unije
Marjan Senjur, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Sedanja ekonomska arhitektura Evropske unije sloni na treh institucionalnih temeljih: enotnem evropskem trgu, denarni uniji s skupno valuto evro in javno-finančni stabilnosti, opredeljeni v Paktu stabilnosti in rasti. Avtor proučuje, v kolikšni meri so te institucije povezane s keynesiansko ekonomsko teorijo. Njegova ugotovitev je, da ekonomska arhitektura EU ni oprta na keynesiansko, temveč na neoklasično ekonomsko teorijo. Slednjo je bilo mogoče povzeti v tako imenovani washingtonski konsenz, ki se je v primeru EU uporabil kot bruseljski konsenz.
Ključne besede: makroekonomija, ekonomska politika, keynesianizem, EU, Evropska unija, denarne unije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 486; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Pristopi k politiki aktivnega staranja
Monika Šlebinger, Ksenja Pušnik, Barbara Bradač Hojnik, 2006, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: ekonomska politika, prebivalstvo, demografski razvoj, Slovenija, EU, Evropska unija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 768; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Želja po nadziranju mednarodnih tokov kapitala se veča - ale se vrača Keynes?
Rasto Ovin, Anita Maček, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Keynesianska država se je izkazala za neučinkovito ter je v poznih sedemdesetih letih potonila pod težo rastočih deficitov in inflacije. Milostni strel je predstavljala internacionalizacija kapitalskih računov. Ta ni bila toliko izbor nacionalnih ekonomskih politik, kolikor jo je povzročil tehnološki napredek z znanimi posledicami za poslovno prakso. Rast produktivnosti je zahtevala večje trge, čemur je sledil razvoj nadnacionalnih gospodarskih družb. S stališča razvoja mednarodnih tokov kapitala v tem prispevku avtorja analizirata sodobne pojave merkantilistične realne politike in njihove možne posledice.
Ključne besede: kapital, mednarodni tokovi kapitala, keynesianizem, ekonomska politika, globalizacija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 456; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Obdavčitev dela in rast zaposlenosti: Slovenija v mednarodnem kontekstu
Primož Dolenc, Suzana Laporšek, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku so obravnavane značilnosti davčnega primeža, stopnje zaposlenosti in brezposelnosti v državah OECD in EU-27, s posebnim poudarkom na Sloveniji, ter analiziran učinek davčnega primeža na zaposlenost. Rezultati empirične analize so pokazali, da lahko države OECD in EU-27 razvrstimo v dve skupini glede na stopnje zaposlenosti in brezposelnosti. Prva skupina beleži nizko stopnjo zaposlenosti in visoko stopnjo brezposelnosti ter visok davčni primež, medtem ko ima druga skupina držav obratne značilnosti. Negativni učinek davčnega primeža na rast zaposlenosti v EU-27 je potrdila tudi panelna regresijska analiza. Slovenija se uvršča med države z visokim davčnim primežem, za katere je še posebej pomembno, da slednjega še naprej znižujejo.
Ključne besede: davki, obdavčenje, dohodek, zaposlenost, ekonomska politika, OECD, EU, Evropska unija, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 308; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo

10.
The Economist
1843

Ključne besede: ekonomija, ekonomska politika, mednarodne finance, poslovanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 240; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici