| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 142
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Fiskalne spodbude med krizo covid-19
Dorotea Pittner, 2022, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava krizo covid-19, s posebnim poudarkom na fiskalnih intervencijah, implementiranih v gospodarstvih G7. Začnemo s pregledom učinkov pandemije covida-19, ki ga nadaljujemo z obravnavo značilnosti fiskalnih intervencij v gospodarstvih skupine G7. Države so v boju proti zdravstvenim in ekonomskim posledicam koronavirusne krize reagirale s fiskalnimi paketi, ki so po obsegu in strukturi heterogeni in neprimerljivi z dosedanjimi krizami. Pregled empirične literature kaže, da so se države na pandemično recesijo ustrezno odzvale. Spričo primerjalne analize na osnovi izbranih makroekonomskih indikatorjev ugotavljamo, da je presoja uspešnosti soočanja s koronavirusno krizo odvisna od opazovanega indikatorja in se ta med gospodarstvi G7 razlikuje. Zaradi signifikantnega vpliva fiskalnih spodbud na javne finance posebno pozornost posvečamo javnofinančnim pozicijam držav EU v postcovidnem obdobju, s poudarkom na fiskalnih pravilih in morebitnih scenarijih, v katerih bi se članice Unije lahko znašle v prihodnosti.
Ključne besede: kriza covid-19, fiskalne spodbude, ekonomska politika, gospodarstva G7, fiskalna pravila.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 75; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

2.
Analiza vpliva zadolževanja na gospodarsko rast držav evropske unije
Nejc Fir, 2022, magistrsko delo

Opis: V razvitih gospodarstvih je bilo v času njihovega razvoja mogoče zaznati številna daljša obdobja zadolževanja in razdolževanja, saj se je dolg integriral na različnih agregatnih ravneh gospodarstva. Instrument dolga lahko tako zasebnim kot tudi javnim ekonomskim subjektom omogoča lajšanje njihove osnovne aktivnosti in zasledovanje ciljev, kar predstavlja pozitiven vidik dolga. Kljub temu si ob prekomernem in pospešenem zadolževanju lahko upravičeno zastavimo vprašanje, ali bo imela takšna dinamika povečevanja dolga negativen vpliv na poslovanje podjetij, vzdržnost javnih financ in aktivnosti gospodinjstev ter ali bo na agregatni ravni zniževala stopnja gospodarske rasti. Omenjeno vprašanje postane aktualnejše v času gospodarskega krčenja, kot sta na primer velika recesija in koronavirusna pandemija, in večje nevarnosti bankrotov, zato je pozornost smiselno posvetiti ravno problematiki zadolževanja. Teorije gospodarske rasti sicer opredelijo različne temeljne dejavnike rasti, vendar med njimi ni mogoče zaslediti neposredne vloge zadolževanja. Ekonomska teorija pojasnjuje temeljno povezavo med prekomernim dolgom in gospodarsko rastjo z neustrezno alokacijo finančnih sredstev, kar negativno vpliva na akumulacijo kapitala, slednja pa ima pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju države. Dosedanje raziskave vpliva zadolževanja na gospodarsko rast potrjujejo možnost negativne povezave med spremenljivkama, kar poudarja pomembno vlogo dolga med dejavniki gospodarske rasti. Pri določitvi morebitnega praga vpliva zadolževanja na gospodarsko rast ni splošnega konsenza, saj so ugotovitve številnih empiričnih študij heterogene. V empiričnem sklopu magistrskega dela smo s pomočjo ekonometričnega modela na vzorcu izbranih držav Evropske unije med leti 1996 in 2016 analizirali vpliv zadolževanja na srednjeročno gospodarsko rast. Ugotovili smo, da obstaja med vladnim dolgom in bodočo stopnjo gospodarske rasti konkavna oblika povezave z maksimumom pri 104,8 % BDP, nasprotno pa med odlogom podjetniškega dolga in bodočo stopnjo gospodarske rasti obstaja konveksna oblika povezave z minimumom pri 138,3 % BDP. Prav tako smo ugotovili, da konveksna oblika povezave z minimumom pri 145,1 % BDP obstaja tudi med odlogom dolga gospodinjstev in srednjeročno gospodarsko rastjo. Izračunani pragovi predstavljajo pomembno sporočilo vsem nosilcem ekonomske politike v Evropski uniji, saj ima zadolževanje vlad, gospodinjstev in podjetij pomembno vlogo pri bodoči gospodarski rasti držav.
Ključne besede: teorija rasti, ekonomska politika, zadolženost, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 581; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

3.
Makroekonomske posledice podnebnih sprememb
Anja Babič, 2021, diplomsko delo

Opis: Ena izmed vrst tržnih nepopolnosti so eksternalije. Izsledki empiričnih raziskav kažejo na skrb vzbujajoče posledice podnebnih sprememb. Segrevanje ozračja nastane zaradi izpustov toplogrednih plinov. Njegove posledice pa preko ekstremnih vremenskih dogodkov občutimo tako v realnem sektorju kot tudi v monetarnem segmentu gospodarstva. Čeprav imamo veliko dobrih praks blaženja posledic podnebnih sprememb, pa je učinkovita implementacija okoljskih politik prepočasna.
Ključne besede: podnebne spremembe, tržne napake, agregatna ponudba, agregatno povpraševanje, ekonomska politika
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 456; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v skupini držav G7
Simon Matej Podgoršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Inflacija je pojav naraščanja splošne ravni cen. V zadnjih 30 letih smo priča konstantno nizkim stopnjam inflacije. Ocenjevanje in razumevanje inflacije je ključnega pomena pri oblikovanju in vodenju uspešne ekonomske politike. V tem delu obravnavamo teorijo o inflaciji in poglavitne dejavnike, ki vplivajo na inflacijsko gibanje. Prikažemo gospodarska in inflacijska gibanja držav članic G7 v obdobju od 1990 do 2019. Problem, ki ga predstavimo, je nenavadno nizka stopnja inflacije v zadnjem desetletju in nezmožnost monetarne politike, da bi ta problem razrešila. V delu pridemo do sklepa, da je ohranjanje stabilne inflacije ključnega pomena za gospodarski napredek držav. Dejavniki, kot so mednarodna trgovina, globalizacija, tehnološki napredek in plačna gibanja, pomembno krojijo dinamiko inflacije v skupini držav članic G7.
Ključne besede: Inflacija, gospodarska aktivnost, globalizacija, ekonomska politika, inflacijska pričakovanja.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2020; Ogledov: 616; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (721,01 KB)

5.
Primerjava učinkov finančne krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva
Agnesa Bajraktaraj, 2019, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza 2007-2008 opredeljuje svetovno bančno in finančno krizo, znano tudi kot kriza nepremičnin ali subprime kriza, ki jo je poleti 2007 sprožil špekulativni nepremičninski balon v ZDA. Razpokan nepremičninski balon in kreditni razcvet, sprožen zaradi nizke obrestne mere, sta postavila temelje za izbruh krize. Bančni model “originate and distribute” je nadomestil tradicionalni bančni model, ki je privedel do tega, da so banke posodile denar dolžnikom s slabimi bonitetnimi ocenami. Ker so se dolgoročna posojila financirala s kratkoročnimi sredstvi, je prišlo do likvidnostnega primanjkljaja, ki je prispeval k krizi. Na finančnih trgih je prišlo do panične prodaje po vsem svetu, saj so tradicionalne ameriške finančne institucije naletele na resne finančne težave. Posledično je medbančni trg prenehal delovati, saj veliko bank ni bilo več pripravljenih posojati drugim bankam zaradi strahu, da bodo postale nesolventne. Globalna finančna in evrska kriza sta bili najpomembnejši gospodarski in političnoekonomski temi, ki so ju ekonomisti analizirali in o njima veliko razpravljali. Diplomsko delo predstavlja primerjavo učinkov finančne in evrske krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva za boj proti krizi. V času krize je prišlo do padca bruto domačega proizvoda, do spremembe cen, zaposlenosti, proračuna in zasebne porabe. V obeh državah ni bilo mogoče veliko vlagati, saj se je zanimanje tujih investitorjev zmanjšalo. Slovenija in Nemčija sta poskušala pomagati najpomembnejšim podjetjem, da ne bi propadla in da ne bi prišlo do več težav.
Ključne besede: evrska kriza, finančna kriza, ekonomska politika, nepremičninski balon, brezposelnost, kriza državnega dolga.
Objavljeno v DKUM: 17.03.2020; Ogledov: 781; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Uporaba evra kot nacionalne valute v Črni gori in njen vpliv na delovanje države
Urban Bratina, 2018, diplomsko delo

Opis: Republika nekdanje Jugoslavije, ki je prva uvedla evro, je Črna gora. Njena pot proti Evropi se je začela že pred osamosvojitvijo, ko je po konverziji iz nemške marke, ki jo je uporabljala do leta 2002, njena valuta postala evro. Nominalna konvergenca v EU se zagotavlja preko Maastrichtskih pravil ali konvergenčnih kriterijev, ki natančno opredeljujejo štiri področja. Države članice EU morajo za izpolnitev pogojev za vstop v EMU upoštevati pravila na vseh področjih. Črna gora teh kriterijev ni izpolnjevala, vendar lahko uporablja evro. Slednji je v Črni gori omogočil stabilizacijo na področju inflacije, prav tako se je podvojil nominalni BDP države, kar lahko pripisujemo tudi velikemu pritoku neposrednih tujih investicij. Želja države ni zgolj uporaba evra, vendar želi postati tudi polnopravna članica EU in kasneje tudi ekonomske in monetarne unije. Državi je status kandidatke za članstvo v EU že odobren. Potrebno je sprejeti še vrsto ukrepov, tudi na področju monetarne politike, poleg katerih obstaja tudi strah, da bo ČG morala uvesti lastno valuto.
Ključne besede: Črna gora, evro, Maastrichtski kriteriji, Evropska unija, ekonomska in monetarna unija, monetarna politika.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1514; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
8.
Ordoliberalizem : teorija povezovanja prava in ekonomije
Janja Hojnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava teorijo ordoliberalizma, ki predstavlja manj znano teorijo povezovanja prava in ekonomije v enoten sistem, t. i. ekonomske ustave. Gre za liberalistično teorijo razumevanja odnosov na trgu, vendar poudarja, da se svoboda na trgu ne dosega brez posredovanja prava, saj moč vseh subjektov na trgu ni enaka in močnejši omejujejo svobodo in pravice šibkejših, kar se kaže preko monopolov, asimetrije informacij in negativnih eksternalij. Gre za teorijo avtoritativnega liberalizma v okviru katerega je pravo nujen spremljevalec trga, saj zagotavlja red na njem. Teorija ordoliberalizma je pomembna tudi za tržno integracijo EU, saj razlaga potrebo po močnih nadnacionalnih institucijah, vezanih na ekonomsko ustavo EU, ki zamenjujejo razdrobljeno državno poseganje na trg.
Ključne besede: ordoliberalizem, ekonomska ustava, notranji trg EU, ekonomska politika, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 19.07.2018; Ogledov: 781; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (263,51 KB)

9.
Keynesianizem in ekonomska arhitektura Evropske unije
Marjan Senjur, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Sedanja ekonomska arhitektura Evropske unije sloni na treh institucionalnih temeljih: enotnem evropskem trgu, denarni uniji s skupno valuto evro in javno-finančni stabilnosti, opredeljeni v Paktu stabilnosti in rasti. Avtor proučuje, v kolikšni meri so te institucije povezane s keynesiansko ekonomsko teorijo. Njegova ugotovitev je, da ekonomska arhitektura EU ni oprta na keynesiansko, temveč na neoklasično ekonomsko teorijo. Slednjo je bilo mogoče povzeti v tako imenovani washingtonski konsenz, ki se je v primeru EU uporabil kot bruseljski konsenz.
Ključne besede: makroekonomija, ekonomska politika, keynesianizem, EU, Evropska unija, denarne unije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 730; Prenosov: 45
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Pristopi k politiki aktivnega staranja
Monika Šlebinger, Ksenja Pušnik, Barbara Bradač Hojnik, 2006, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: ekonomska politika, prebivalstvo, demografski razvoj, Slovenija, EU, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1056; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici