| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
REGIONALNA EKONOMSKA INTEGRACIJA NAFTA IN NJENI EKONOMSKI ODNOSI Z EU
Nataša Mastnak, 2010, diplomsko delo

Opis: Severnoameriški prostotrgovinski sporazum, ki je stopil v veljavo leta 1994 sestavljajo tri države članice-ZDA, Mehika in Kanada. Sporazum povezuje tri zelo različne države, ki so se med seboj povezale, da bi med seboj boljše sodelovale in postale bolj konkurenčne v svetu. NAFTA ureja pravila trgovanja med članicami in v praksi pomeni postopno odstranjevanje vseh možnih ovir v trgovanju med članicami. Sporazum ima na vse tri članice različne učinke, vsem je skupno, da jim je prinesel tako koristi kot tudi negativne posledice. Veliko je kritik na račun NAFTE, nekaj izmed njih je upravičenih, nekaj pa samo izraz političnih in drugih prepričanj. V nečem se pa tako kritiki, kot tisti, ki so z NAFTO sorazmerno zadovoljni, strinjajo in to je, da NAFTA ni izpolnila vseh pričakovanj, glede dejanskih učinkov na gospodarstva vseh treh članic. Pomembna dosežka integracije sta sporazuma o sodelovanju na področju dela in pa varstva okolja. Za prihodnost je načrtovana širitev integracije, s čimer pa se veliko ljudi ne strinja. Vse tri države članice so med seboj zelo povezane, posebej ZDA so zelo pomembna trgovinska partnerica preostalih dveh članic. NAFTA in EU med seboj nimata podpisanega nobenega sporazuma na tej ravni, je pa zato sodelovanje med državami članicami NAFTE in EU veliko boljše in bolj poglobljeno, predvsem EU in ZDA sta zelo veliki partnerici pa tudi tekmici, saj njuni gospodarstvi skupaj predstavljata skoraj polovico svetovne ekonomije. Tudi za Slovenijo so članice NAFTE zelo pomembne, predvsem ZDA; blagovna menjava med njima je veliko večja kot pa trgovanje Slovenije z Mehiko ali Kanado. Tako da če na kratko povzamemo-NAFTA je sporazum in integracija, ki je na začetku obetala veliko več, kot pa je kasneje dejansko izpolnila, ima tako prednosti kot slabosti, kar pa ima tako ali tako vsaka stvar v življenju, odvisno iz katerega zornega kota gledamo in odvisno od tega, kaj želimo. Tako da lahko rečemo, da je še vedno prostor in čas za izboljšave obstoječe integracije, vendar le, če bo za to interes na vseh straneh.
Ključne besede: NAFTA, EU, regionalna ekonomska integracija, območje proste trgovine, odstranitev ovir, ekonomska unija, povezovanje držav, konkurenčnost, statistika trgovinskih odnosov, sporazumi, statistični indikatorji, posledice integriranja držav, mednarodna trgovina, odnosi med državami, Slovenija.
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 3404; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (352,64 KB)

7.
EKONOMSKO SODELOVANJE MED MERCOSUR IN EU
Nina Jaušovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Ekonomske integracije ponujajo majhnim državam, da se vključujejo v mednarodno okolje in tako postanejo konkurenčne. Ekonomske integracije prinašajo veliko ugodnosti, kot na primer povečanje proizvodnje zaradi specializacije, zmanjšanje stroškov, boljše sosedske odnose itd. Države pa se za članstvo v ekonomski integraciji morajo odpovedati delu svoje suverenosti. Evropska unija in MERCOSUR sta dve ekonomski integraciji, ki sta na različnih stopnjah. Evropska unija je na višji ravni, saj predstavlja popolno ekonomsko integracijo, MERCOSUR pa je zgolj prostotrgovinsko območje. Države članice Evropske unije in podpisnice sporazuma MERCOSUR skupaj ustvarjajo dobro tretjino (32,3%) svetovnega bruto domačega proizvoda. Članice MERCOSUR skupaj z EU predstavljajo dobrih 17% celotnega svetovnega izvoza blaga in skoraj 20% celotnega svetovnega uvoza blaga. EU in članice MERCOSUR skupaj opravijo skoraj 28% celotnega svetovnega izvoza storitev ter nekaj več kot 25% celotnega svetovnega uvoza. Znotraj Evropske unije obstaja velika medsebojna navezanost članic, saj je delež intra-EU menjave 68%. Nasprotno pa je medsebojna gospodarska navezanost članic MERCOSUR dokaj nizka, saj je delež intra-MERCOSUR menjave le 14%. Izmed držav MERCOSUR z EU največ posluje Brazilija, najpomembnejši trgovinski partnerici državam MERCOSUR pa sta Nemčija in Nizozemska.
Ključne besede: ekonomska integracija, ekonomsko sodelovanje, Evropska unija, mednarodna menjava, MERCOSUR, Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj, Venezuela
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 1464; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (806,15 KB)

8.
KRATKOROČNI NAPOVEDNI MODEL AKTIVNOSTI GOSPODARSTEV EVRO OBMOČJA Z UPORABO REGRESIJE FAKTORJEV MULTIRESOLUCIJSKIH KOMPONENT GLAVNIH EKONOMSKIH INDIKATORJEV
Vesna Dizdarević, 2011, doktorska disertacija

Opis: Temeljni prispevek doktorske disertacije je kratkoročni napovedni model gospodarske aktivnosti v evro območju z uporabo regresije faktorjev multiresolucijskih komponent glavnih ekonomskih indikatorjev. Napovedovanje makroekonomskih agregatov evro območja je relativno novo področje ekonometrijskega udejstvovanja, obstoječi modeli pa v glavnem temeljijo na metodah časovnih vrst in analizi njihovih komponent v časovni domeni (Marcellino, Stock, Watson 2003). Posplošitev teh modelov predstavlja multiresolucijska analiza, ki omogoča razstavitev makroekonomske časovne vrste v komponente z visokimi in nizkimi frekvencami. Pokazati je mogoče, da uporaba multiresolucijske analize v ekonomskem modeliranju občutno izboljša kvaliteto ekonomskih modelov v smislu njihovega prilagajanja podatkom ter njihove napovedne moči (Voljčak 2000). Šele v zadnjih letih se je v ekonometriji uveljavila ideja o uporabi dinamičnih faktorjev kot latentnih spremenljivk v regresiji napovednih ekonometričnih modelov (Peña, Poncela 2004, Forni, Hallin, Lippi, Reichlin 2004). Združitev metode multiresolucijske analize in metode dinamičnih faktorjev kot latentnih spremenljivk pri konstrukciji kratkoročnega napovednega modela gospodarske aktivnosti v evro območju, tako predstavlja nov pristop k modeliranju oziroma napovedovanju makroekonomskih agregatov evro območja. Do kratkoročnega napovednega modela gospodarske aktivnosti v evro območju smo s pričujočo metodo prišli v nekaj korakih: 1. najprej smo časovne vrste izbranih ekonomskih indikatorjev razstavili v komponente z različnimi frekvencami z multiresolucijsko analizo; 2. dobljene frekvenčne komponente smo s pomočjo faktorske analize zreducirali na nekaj faktorjev oziroma latentnih spremenljivk, ki vsebujejo večino informacije originalnih ekonomskih indikatorjev; 3. te faktorje frekvenčnih komponent smo uporabili za konstrukcijo in oceno ekonometričnih modelov izbrane spremenljivke gospodarske aktivnosti v evro območju; 4. ocenjene ekonometrične modele frekvenčnih komponent smo nato uporabili za napoved frekvenčnih komponent istega nivoja spremenljivke gospodarske aktivnosti v evro območju; 5. nazadnje smo napoved spremenljivke gospodarske aktivnosti v evro območju dobili s sintezo napovedi frekvenčnih komponent te spremenljivke. Za namen ilustracije izgradnje, delovanja in uporabe kratkoročnega napovednega modela, predstavljenega v doktorski disertaciji, smo se odločili, da za endogeno spremenljivko oziroma njene multiresolucijske komponente izberemo spremenljivko stopenj rasti bruto dodane vrednosti evro območja. Rezultati naše empirične preveritve so naslednji: vrednosti napovedi stopenj rasti bruto dodane vrednosti evro območja so torej za 2010/I –1.6 %, za 2010/II –5.3 %, za 2010/III –2.2 % in za 2010/IV +5.1 %. Pri tem je potrebno poudariti, da so napovedi za časovni horizont t+i narejene na podlagi informacij do vključno časovnega trenutka t, v našem primeru torej do vključno četrtega četrtletja 2009. Pri tej vrsti napovedi je, kot je znano iz teorije vodečih indikatorjev (Dua 2004), bolj kot sama absolutna vrednost napovedi morda pomembnejša oblika dinamike napovednega pojava oziroma njegove točke obratov. Seveda je pri praktični uporabi modela nadvse pomembno, da takoj, ko so na razpolago nove informacije o izbranih ekonomskih indikatorjih za naslednje četrtletje, model preocenimo z vključenimi novimi podatki, ter ponovno naredimo napovedi za vse štiri horizonte. Le tako lahko v danem trenutku model izrazi svojo napovedno moč. S stohastično simulacijo smo preverili enačbo ekonometričnega modela MR komponent stopenj rasti bruto vrednosti evro območja za ves napovedni časovni horizont od enega do štirih četrtletij. Za to smo uporabili Monte Carlo simulacijo neznanih napak modela ter naredili 1000 ponovitev ter izračunali povprečje in standardno napako. Meje napak so praktično v vseh primerih dovolj blizu povprečnim vrednostim, kar pomeni, da simulirane stohastične napovedi MR komponent stopenj ras
Ključne besede: ekonomska integracija, ekonomska konvergenca, Evropska unija, območje evra, ekonomsko modeliranje
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 2619; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (5,63 MB)

9.
EKONOMSKI ODNOSI MED EU IN AFRIŠKIMI EKONOMSKIMI INTEGRACIJAMI
Matjaž Lašič, 2011, diplomsko delo

Opis: Ekonomsko sodelovanje med Afriko in Evropo, sega v obdobje kolonializma, a je takrat bil odnos neenakopraven, saj je bila Afrika zaradi svojih bogastev izkoriščana in si še do danes ni opomogla. Komaj leta 1963 je s podpisom prve konvencije Yaounde Afrika postala bolj enakopravna. S tem sporazumom ji je bila tudi dodeljena finančna pomoč za razvoj in razne ugodnosti pri trgovanju. Afrika se počasi, a vztrajno razvija za kar gre veliko zaslug pripisati prav ekonomskim integracijam, ki bodo ključnega pomena tudi v prihodnje in bo od njihovega razvoja odvisen tudi razvoj Afrike. Pomembno je, da se denarna pomoč, ki jo Afrika prejema investira v najbolj pomembne sektorje gospodarstva (npr. izgradnja primerne infrastrukture, ki bi tudi privabila tuje investicije; telekomunikacijska in informacijska tehnologija). Evropska unija je za Afriko najpomembnejši trgovinski partner saj kar eno tretjino vsega izvoza, izvozi v države EU in tudi eno tretjino vsega uvozi iz držav EU. Zdi se mi pomembno, da bi Afrika morala več vlagati tudi v izobraževanje, saj kot pravi pregovor: „Daj človeku ribo in jedel bo en dan, nauči ga loviti ribe in jedel bo celo življenje.“
Ključne besede: Evropska unija, Afrika, Slovenija, ekonomska integracija, mednarodna menjava, revščina, ekonomski sporazumi
Objavljeno: 26.01.2012; Ogledov: 1271; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (679,98 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici