Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Organizacijska kultura je del konkurenčne prednosti organizacije, prispeva k rasti in razvoju, odličnosti poslovanja. Hitro spreminjajoče okolje zahteva iskanje ustreznih orodij za merjenje uspešnosti organizacij. Uspešnost poslovanja ni samoumevna kategorija. Moč organizacijske kulture povezujemo z usklajenostjo norm, vrednot med zaposlenimi v organizaciji, z vrednotami organizacije in tudi družbe. Da je organizacija uspešna, ni moč sklepati le na osnovi enega sodila. Organizacijska kultura prispeva k pospeševanju razvoja ali pa razvoj tudi zavira. V teoriji je dokazano, da močna organizacijska kultura jača uspešnost poslovanja organizacije, hkrati pa je potrjeno tudi dejstvo, da lahko ima močna organizacijska kultura, ki sledi napačnim odločitvam, negativen vpliv na uspešnost poslovanja. Določene odločitve, ukrepi, povzročijo med zaposlenimi nezadovoljstvo, nestrinjanje oziroma imajo negativen vpliv na organizacijsko klimo. Organizacijska klima se sicer spreminja hitreje v primerjavi z organizacijsko kulturo, ki je stabilnejša, trajnejša in manj podvržena trenutnim spremembam in vplivom. V predočeni magistrski nalogi proučujemo, ali se je zaradi uvedenega zakona o uravnoteženju javnih financ, raven organizacijske kulture spremenila. Raziskava je usmerjena na javni sektor Savinjske statistične regije. Raven organizacijske kulture je proučena skozi kriterij moči in različnih tipov organizacijske kulture pred in po uvedbi omenjenega zakona. Hkrati v nalogi proučujmo ali ima lahko močna organizacijska kultura negativen vpliv na uspešnost poslovanja v primeru, da sledi napačnim odločitvam. V nalogi smo proučili vpliv organizacijske kulture na kazalnik gospodarnosti poslovanja v obdobju let od 2012 do 2014. Uspešnost poslovanja lahko merimo s tradicionalnimi in sodobnimi metodami. Za javni sektor uporaba sodobnih metod še ni stalnica. Spremenjene okoliščine v javnem sektorju, dokazujejo, da je za sledenje uspešnosti poslovanja potrebno vpeljati prvine, ki bodo sektor konkurenčno ojačale, vnesle inovativne rešitve, stalne izboljšave tudi racionalizacijo poslovanja in predvsem hitrejše prilagajanje spremembam.
Ključne besede: Oorganizacijska kultura, moč in tipi organizacijske kulture, organizacijska klima, uspešnost poslovanja, zakon o uravnoteženju javnih financ, kazalnik gospodarnosti, ekonomska dodana vrednost.
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 1865; Prenosov: 53
Celotno besedilo (2,38 MB)

Opis: Model ekonomske dodane vrednosti, kot nadgradnja računovodskega modela rezidualnega dobička, je v letih po njegovi predstavitvi postal razširjen po vsem svetu. Upoštevanje stroškov tako lastniškega kot dolžniškega kapitala pri izračunu kazalca EVA, omogoča uporabo modela na različnih področjih — za ugotavljanje uspešnosti poslovanja, kot podlago za nagrajevanje poslovodstva, lahko pa predstavlja tudi pomoč za napovedovanje bodoče tržne vrednosti delnic podjetja. Uvedba modela ekonomske dodane vrednosti v podjetje je pogosto zapletena, dolgotrajna in zahteva visoke stroške. Predvsem v majhnih podjetjih, katera ne kotirajo na borzi, je izračun vrednosti EVA težaven in zaradi uporabe modelov, ki temeljijo na učinkovitem trgu kapitala, pri določanju cene lastniškega kapitala, pogosto nenatančen. Izračun vrednosti EVA na primeru podjetja X kaže tudi, da je mogoče ob poznavanju dogajanja v podjetju in sposobnosti povezane obravnave tradicionalnih meril za merjenje uspešnosti, pridobiti podatke informacije skladne s podatki pridobljeni ob uporabi modela EVA.
Ključne besede: ekonomska dodana vrednost (EVA), uspešnost poslovanja podjetja, tradicionalna merila uspešnosti poslovanja.
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 1618; Prenosov: 210
Celotno besedilo (348,26 KB)