| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Alternative klasičnim insolvenčnim postopkom po vzoru sodobne pravno-ekonomske teorije
Jaka Cepec, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v prispevku predstavlja različne teorije o alternativnih insolvenčnih postopkih, ki bi teoretično lahko nadomestili ali vsaj dopolnili trenutni sistem korporacijskega insolvenčnega prava, ki pozna predvsem stečajni postopek in postopek finančne reorganizacije. Avtor v uvodnem poglavju izpostavi, da odločitev o tem, ali naj se nad družbo uvede stečaj ali finančna reorganizacija, temelji na odgovoru na vprašanje, ali je podjetje dolžnika ekonomsko učinkovito ali ne. V skladu s splošno sprejeto ekonomsko teorijo naj se namreč finančno reorganizirajo zgolj ekonomsko učinkovita podjetja. Ugotavljanje ekonomske (ne)učinkovitosti se v praksi izkaže za zapleteno, relativno nezanesljivo in pogosto zelo drago. Hkrati v teoriji ni jasno, kdo naj prevzame breme odločitve o tem vprašanju in kakšen naj bo postopek tega odločanja. Posledično so številni teoretiki nezadovoljni s trenutnim sistemom insolvenčnega prava in predlagajo različne alternative, ki jih v grobem lahko razdelimo na sisteme javnih dražb, modele avtomatizma in modele, ki temeljijo na ex ante pogodbenih dogovorih. Avtor v zaključku izpostavi, da čeprav poteka razprava o alternativnih sistemih že dobrih 30 let, ti predlogi v veliki večini v praksi nikoli niso zaživeli.
Ključne besede: Slovenija, pravo, insolventnost, zakonodaja, insolvenčno pravo, stečaj, finančna reorganizacija, ekonomska analiza prava
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 322; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (505,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Zakaj potrebujemo insolvenčno pravo?
Jaka Cepec, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v prispevku predstavlja temelje ekonomske analize insolvenčnega prava, pri čemer pozornost namenja predvsem vzrokom za ekonomsko upravičenost obstoja insolvenčnega prava kot posebnega postopka za reševanje insolventnosti dolžnika ter cilje, ki jim naj z vidika ekonomske analize prava sledi insolvenčno pravo. Insolvenčno pravo potrebujemo zaradi minimiziranja izgub ob nastanku insolventnosti, saj je učinkovito rešitev mogoče najti samo s pravno regulacijo, ker pogodbeni dogovor med deležniki zaradi problema skupnega delovanja ni mogoč. Pravna regulacija postopkov zaradi insolventnosti mora predvidljivo in pregledno razporediti tveganja med deležniki insolvenčnega postopka, in sicer tako, da sledi kriteriju ex ante in ex post učinkovitosti, s čimer povečuje družbeno blaginjo.
Ključne besede: insolvenčno pravo, problem skupnega delovanja, ekonomska analiza prava, priporniška dilema, učinkovitost
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 528; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (235,48 KB)

3.
Ekonomska analiza prava in distributivna pravičnost
Miha Šošić, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava nekatere povezave med ekonomsko analizo prava, ki kot interdisciplinarna veda preučuje pravne norme z vidika ekonomske teorije, in vprašanjem distributivne pravičnosti, ki jo umeščamo na področje filozofije prava. Avtor poskuša definirati nekatere stične točke med problemi distributivne pravičnosti in teorijami ekonomske analize prava na primeru Coasovega teorema in pri tem opozoriti, kako se nekatere teorije ekonomske analize prava posredno ali neposredno dotikajo vprašanj distribucije dobrin in bremen v družbi. Namen avtorja je opozoriti ne nektere omejitve ekonomske analize prava. Po avtorjevem mnenju je namen ekonomske analize prava kot pomožne vede zlasti sekundarna analiza pravnih norm z vidika njihove učinkovitosti, zato ekonomska analiza prava ne more nadomestiti ukvarjanja s pravno filozofskimi problemi, ki morajo biti v ospredju pri ustvarjanju pravnega sistema ter sprejemanju in uporabi pravnih norm.
Ključne besede: ekonomske teorije, pravna ureditev, gospodarsko pravo, ekonomske analize, ekonomska analiza prava, distributivna pravičnost, Coasov teorem, dobrine, bremena, proizvodna sredstva
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 534; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (135,53 KB)

4.
Katarina Zajc (ur.): Ekonomska analiza prava v Sloveniji
Tomaž Keresteš, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene in poročila, Katarina Zajc, Ekonomska analiza prava v Sloveniji
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 1053; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (47,84 KB)

5.
Asimetrija informacij v pogodbenem pravu
Jaka Cepec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v prispevku s pomočjo ekonomske analize razpravlja o problemu asimetrije informacij v pogodbenem pravu. Uvodoma obravnava temelje ekonomske teorije pogodb ter predstavi teorijo sklepanja pogodb na popolnem in nepopolnem trgu. Pri tem ugotavlja, da je asimetrija informacij kot napaka trga eden izmed najpogostejših zapletov pri sklepanju pogodb. Posledice asimetrije so prepogosto oziroma preredko sklepanje pogodb, trg limon in napake volje, zato mora na trg informacij poseči pravo s s svojimi instituti. Avtor kot temeljno pravilo obravnava dolžnost razkritja informacij, ki ga dopolni z izjemo v primerih načrtno pridobljenih in produktivnih informacij.
Ključne besede: pogodbeno pravo, informacije, asimetrija informacij, pogodbe, ekonomska analiza prava
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 582; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (152,35 KB)

6.
Ekonomska upravičenost uporabe metod digitalne forenzike
Liljana Selinšek, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek skuša povezati področje ekonomske analize prava z uporabo digitalnih forenzičnih metod, ki so v sodobni informacijski družbi čedalje bolj uporabno sredstvo za dokazovanje znakov različnih kaznivih dejanj, pa tudi drugih pravno pomembnih dejstev. Avtorica izhaja iz temeljne hipoteze, da je dokazovanje z metodami digitalne forenzike primerno uporabiti le, kadar pričakovana korist od tako zbranih dokazov presega stroške digitalne forenzične preiskave. Hkrati opozarja, da so stroškovni vidiki digitalne forenzike izjemno kompleksni, saj segajo na področje bitke med komercialnimi in odprtokodnimi orodji za digitalne forenzične preiskave, kjer trčijo interesi tehnoloških podjetij, ki razvijajo forenzično programsko opremo, interesi policije in pravosodja ter interesi potrošnikov.
Ključne besede: digitalna forenzika, kazenski postopki, ekonomska analiza prava, elektronski dokazi
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 353; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (112,86 KB)

7.
8.
(NE)ENAKOVREDNOST POGODBENIH DAJATEV
Jaka Cepec, 2010, magistrsko delo

Opis: Avtor v magistrskem delu s pomočjo zgodovinske, primerjalne in ekonomske analize kritično obravnava eno izmed temeljnih načel slovenskega obligacijskega prava, načelo enake vrednosti dajatev. S pomočjo zgodovinske analize avtor ugotavlja, da je vprašanje enakovrednosti dajatev že zelo staro pravno vprašanje, ki se je skozi pravno zgodovino obravnavalo zelo različno in do danes ostaja sporno, kdaj oziroma v katerih primerih naj pravo varuje enakovrednost pogodbenih dajatev in s tem poseže v avtonomijo pogodbenega dogovora. Na podlagi razmeroma obsežne primerjalnopravne analize avtor ugotavlja, da moderni pravni redi v veliki večini nasprotujejo pravnim institutom, ki »kaznujejo« neenakost pogodbenih dajatev kot »zlo« samo po sebi (kot npr. klasični laesio enormis), da pa po drugi strani nudijo pogodbeni stranki določeno varstvo, saj je neenakost pogodbenih dajatev indic za neko drugo »zlo«. Analiza je razkrila pomembno dejstvo, da je primerjalna sodna praksa, ne glede na siceršnje pozitivnopravne rešitve, izjemno podobna oziroma praktično enaka. Avtor v zaključku primerjalnopravne analize ugotavlja, da je načelo enakovrednosti pogodbenih dajatev, kot eno izmed temeljnih načel slovenskega obligacijskega prava, primerjalna redkost, ki je v skladu z opravljeno interdisciplinarno analizo nepotrebno. S pomočjo ekonomske analize avtor ugotavlja, da klasični pravni instituiu, ki varujejo enakost pogodbenih dajatev v nasprotju z dognanji ekonomske znanosti še vedno temeljijo na predpostavki, da ima v sporu objektivna vrednost pogodbenih dajatev prednost pred subjektivno vrednostjo dajatev, kot sta jih stranki, glede na svoje preference, določili pri sklenitvi pogodbe. V nadaljevanju avtor zato ekonomsko analizo usmeri predvsem v vprašanje pravnih sredstev, ki varujejo neenakost kot posledico nekega drugega »zla« in ugotavlja, da je temeljni razlog za neenakost asimetrija informacij. Pravo bi moralo problem asimetrije informacij reševati s pomočjo pravila, da mora informacije proizvesti in posredovati tista pogodbena stranka, ki lahko to naredi z nižjimi stroški, pri tem pa mora biti uveljavljena izjema od dolžnosti razkritja informacij, ki naj velja za načrtno pridobljene produktivne informacije. Avtor v zaključku, v skladu s predstavljenimi rezultati analize zastavljenega problema, predlaga, da bi bilo smiselno razmisliti o tem, da bi institute slovenskega prava, ki varujejo enakovrednost pogodbenih dajatev, nadomestili s kombinacijo pravil o razkritju predpogodbenih informacij in z doslednim sankcioniranjem pogodb, sklenjenih pod prisilo.
Ključne besede: ekonomska analiza prava, pogodbeno pravo, enakost dajatev, enakovrednost dajatev, primerjalno pravo, laesio enormis, čezmerno prikrajšanje, oderuštvo, asimetrija informacij, predpogodbeno razkritje informacij.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 3165; Prenosov: 578
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici