| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 150
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Študija izvedljivosti obdelave odpadne vode mesne industrije s flotacijo in biološkim čiščenjem
Medea Brečko, 2021, magistrsko delo

Opis: Mesnopredelovalna industrija spada med največje porabnike vode, zato posledično proizvede veliko odpadnih vod. Te vode so obremenjene z velikimi količinami organskih in anorganskih snovi, fekalnih snovi in bakterij. V podjetju uporabljajo za obdelavo odpadne vode mehansko čiščenje in flotacijo. Nastalo goščo vozijo v bioplinarno, obdelana voda z razmeroma visoko vsebnostjo onesnaženja pa prehaja v centralno čistilno napravo na končno čiščenje, kar predstavlja velik strošek. Cilj magistrske naloge je načrtovati učinkovitejši postopek za obdelavo odpadne vode iz obrata mesne industrije. V laboratoriju smo izvedli JAR teste s štirimi koagulanti: železovim (III) kloridom, železovim (III) sulfatom, polihidroksi aluminijevim kloridom in hitozanom. Ugotovili smo, da je najprimernejši koagulant 40 % železov (III) klorid. Z dodatnim čiščenjem odpadne vode s koagulacijo in flokulacijo še niso doseženi standardi za izpust v vodotok, se pa taksa za obremenitev vode bistveno zmanjša. Postavili smo tudi procesno shemo z dodatnim biološkim čiščenjem. Ocenili smo, da bi imela obdelana voda po biološkem čiščenju razmeroma nizko vrednost KPK (204 mg/L O2). Kljub temu bi jo bilo treba odvajati na centralno čistilno napravo, vendar bi se taksa za obremenitev vode zmanjšala še za 64 %. Uporabno je tudi nastalo blato, iz katerega se v anaerobnih procesih proizvaja bioplin. Inkrementalna ekonomska primerjava med predlaganima postopkoma je pokazala, da dražja alternativa s koagulacijo z železovim (III) kloridom in biološkim čiščenjem ni ekonomsko upravičena, saj znaša inkrementalna donosnost investicije le 5,65 %. Ekonomsko ugodnejša alternativa je koagulacija z železovim kloridom, ki znatno zniža stroške in zahteva razmeroma nizko investicijo.
Ključne besede: odpadne vode mesnopredelovalne industrije, flokulacija/koagulacija, železov(III) klorid, flotacija, anaerobno/aerobno čiščenje, ekonomska analiza
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

2.
Ocena prireje mleka in analiza investicije na obravnavanih kmetijah
Tomaž Žnidarič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta bili izvedeni ekonomska analiza na dveh izbranih kmetijah ter analiza smiselnosti finančne investicije na domači kmetiji. Na eni od analiziranih kmetij so za gradnjo hleva pridobili nekaj nepovratnih sredstev s strani ARSKTRP, druga kmetija pa je gradnjo hleva pokrila z lastnimi sredstvi. Glavni cilj diplomske naloge je bil razvoj kalkulacije skupnih stroškov za prirejo mleka ob trenutni povprečni odkupni ceni mleka v Sloveniji. Za vsako analizirano kmetijo je bila izvedena tudi SWOT analiza. Analiza je pokazala, da na kmetiji A lastna cena mleka znaša 0,30 €/kg, koeficient ekonomičnosti pa 1,31, kar kaže na pozitivno prirejo mleka. Na kmetiji B pa je lastna cena mleka 0,24 €/kg in koeficient ekonomičnosti 1,33, kar iz ekonomskega vidika kaže še smotrnejšo prirejo mleka. Lastno ceno mleka smo ocenili tudi na domači kmetiji, ki ob predpostavljenih parametrih analize znaša 0,27 €/kg mleka, koeficient ekonomičnosti pa znaša 1,46. S finančno analizo smo ugotovili, da se ob povprečni ceni mleka v višini 0,32 €/kg mleka ter upoštevanju konstantnega letnega denarnega toka in obrestne mere investiciji povrneta v času 20. let.
Ključne besede: Kalkulacija skupnih stroškov, ekonomska in finančna analiza, prireja mleka, povprečna odkupna cena
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 197; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

3.
Večstopenjsko odstranjevanje težkih kovin iz rečnih sedimentov
Sandra Kopše, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena tehnološka rešitev večstopenjskega odstranjevanja težkih kovin (cink, svinec in kadmij) iz rečnih sedimentov, ki se nalagajo v akumulacijskih jezerih HE na Dravi. Tehnološki proces je sestavljen iz priprave sedimenta, pranja sedimenta (fizikalno-kemijski postopek čiščenja) in čiščenja odpadne vode, ki nastane pri pranju sedimenta. Tako pripravljen (očiščen) sediment je primeren za nasipavanje stavbnih zemljišč in za nasipavanje območij mineralnih surovin za zapolnitev tal po izkopu. S pomočjo literature smo preučili različne načine pranja sedimenta in čiščenja odpadne vode, ki nastane pri procesu pranja sedimenta. Določili smo primerno topilo za ekstrakcijo kovin, analizirali vpliv velikosti delcev sedimenta na vsebnost težkih kovin in na učinkovitost odstranitve le-teh. Manjši in bolj fini delci vsebujejo več težkih kovin kot večji delci, zato smo večji del laboratorijskih eksperimentov izvajali na najmanjših delcih. Najboljši učinek odstranitve težkih kovin iz sedimenta smo dosegli s citronsko kislino pri 5-urnem mešanju 2 % suspenzije sedimenta. Za čiščenje odpadne vode po procesu pranja sedimenta smo se odločili za postopek adsorpcije kovinskih ionov na zeolit. Iz objavljenih člankov smo povzeli količino zeolita, potrebno za adsorpcijo kovinskih ionov, in učinek procesa odstranitve kovinskih ionov iz odpadne vode. Na podlagi dobljenih laboratorijskih rezultatov smo celoten proces čiščenja sedimenta prenesli še na aplikativni nivo, tako da smo izdelali tehnološki načrt čiščenja 100000 ton sedimenta na leto.
Ključne besede: sedimenti, kovine, citronska kislina, zeolit, ekonomska analiza
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

4.
Model povezovanja kvantitativnih in kvalitativnih podatkov v procesu več-kriterijskega odločanja
Marjan Brelih, 2020, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko kombiniranja kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev znotraj odločitvenega modela. Poleg cilja razviti ustrezno hibridno metodologijo smo si zastavili cilj uporabe tega pristopa na praktičnem primeru izbora najprimernejših projektov na področju upravljanja sistemov za oskrbo s pitno vodo in tako verificirati in validirati predlagano metodologijo. Za dosego zastavljenih ciljev smo pregledali strokovno in znanstveno literaturo s področja sistemske teorije in ekspertnih sistemov, večkriterijskega odločanja ter oskrbe s pitno vodo. Seznanili smo se z delom in poslovanjem izvajalca ter s cilji naročnikov. Za izdelavo kakovostnega odločitvenega modela smo se seznanili z izvedbo projektov tehnične in ekonomske optimizacije sistemov za oskrbo s pitno vodo. Rezultat doktorske disertacije je nova, inovativna in v praksi preizkušena hibridna odločitvena metodologija, ki omogoča evalvacijo odločitvenih variant s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev. Metodologija je preizkušena na realnem problemu s področja sistemov za oskrbo s pitno vodo. Med raziskovalnim delom smo potrdili vsa raziskovalna vprašanja. Možno je izdelati novo, v praksi uporabno hibridno metodologijo, ki omogoča združevanje tako kvantitativnih kot kvalitativnih zalog kriterijev znotraj istega odločitvenega modela. Združevanje kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev znotraj istega odločitvenega modela omogoča ohranjanje izvornih, natančnih kvantitativnih ocen variant ob pretvorbi v manj natančne kvalitativne ocene. Ravno ohranjanje izvornih ocen variant, brez pretvorb, omogoča ohranjanje razlik med variantami, vse do končne ocene. Pri vsakem agregiranem kriteriju tako poleg kvalitativne ocene razpolagamo z intervalno kvantitativno oceno ali obratno, kar omogoča razvrščanje variant znotraj istega kvalitativnega razreda. Odločevalci vidijo prednost predstavljene hibridne metodologije v tem, da lahko pri vsakem kriteriju uporabijo primerno zalogo vrednosti, ki jim najbolj ustreza in jo lažje razumejo. Zaradi kombiniranja kvantitativnih in kvalitativnih zalog vrednosti vidijo prednost v bogatejših končnih analizah, ki pripomorejo k sprejetju boljše odločitve. Nadaljnje delo in raziskave bodo potekali v smeri testiranja in izpopolnjevanja postopkov združevanja kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev znotraj istega odločitvenega modela. Postopke želimo uporabiti na čim večjem naboru odločitvenih problemov. Nove ideje in postopke želimo vključiti v izobraževalni proces na različnih stopnjah.
Ključne besede: hibridna metodologija, večkriterijska odločitvena analiza, kvantitativni kriteriji, kvalitativni kriteriji, upravljanje vodnih virov, tehnična in ekonomska optimizacija sistemov za oskrbo s pitno vodo
Objavljeno: 05.06.2020; Ogledov: 475; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

5.
Izkoriščanje odvečne toplote industrijskih in kogeneracijskih hladilnih sistemov
Jan Drofenik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela najprej pregledamo delovanje dveh različnih izvedb toplotnih črpalk, razvoj hladilnih sredstev in osnove kogeneracije. Nato smo predstavili delovanje patentirane inovativne tehnične rešitve, s katero bi povečali učinkovitost delovanja proizvodnje toplote s kogeneracijsko napravo. V inovativno tehnično rešitev je nameščen dodatni toplotni prenosnik, katerega namen je izkoriščanje odvečne toplote kogeneracijske naprave. Poleg toplotnega prenosnika in kogeneracijske naprave v sistemu z inovativno tehnično rešitvijo pridobivamo toplotno energijo še s toplotno črpalko. Ta lahko kot vir toplote uporablja odvečno toploto industrijskih hladilnih sistemov. Praktični del magistrskega dela je sestavljen iz dveh delov. Najprej smo s simulacijami v programu Aspen Plus preverili delovanje dveh različnih izvedb toplotnih črpalk. Ugotovili smo, da je bolj učinkovita toplotna črpalka z vmesnim toplotnim prenosnikom, zato smo na njej izvedli analizo občutljivosti s spreminjanjem temperature predgretih par hladilnega sredstva. Nato smo se lotili računskega dela. Izračunali smo skupno toplotno moč sistema za proizvodnjo toplote z inovativno tehnično rešitvijo in temperaturo vroče vode, ki jo vodimo v sistem za akumulacijo toplote. Na podlagi izračunane skupne toplotne moči smo izračunali letno proizvodnjo toplote sistema in količino goriva, ki ga zato porabimo. To smo primerjali s klasično proizvodnjo toplote z vročevodnimi kotli. Nazadnje smo izvedli še ekonomsko analizo investicije v sistem z inovativno tehnično rešitvijo, ki bi nadomestil obstoječo proizvodnjo toplote z vročevodnimi kotli.
Ključne besede: kogeneracija, simulacija toplotne črpalke, racionalna raba energije, uporaba odpadne toplote, motor z notranjim zgorevanjem, ekonomska analiza
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 554; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

6.
Empirična analiza (kritik) kapitalizma
Tim Koprivnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Zdi se, da je dandanes beseda »kapitalizem« beseda s tako ideološko-nabitim prizvokom, da znanstvene, vrednotno-nevtralne razprave o njem skorajda ni več mogoče imeti. O kapitalizmu lahko slišimo le dve zgodbi – zelo »pro-kapitalistično« ali zelo »anti-kapitalistično«, namreč »Kapitalizem je izkoriščanje« ali »Kapitalizem je naš rešitelj«. Ker pa se verjame, da je (vsaj bolj) ideološko-nevtralen pogled na kapitalizem mogoč (še bolj pa potreben), je cilj te naloge kapitalizem analizirati karseda empirično in zato znanstveno. Z drugimi besedami: želi se predstaviti še tretja zgodba, ki poskuša biti manj ideološka in argumentirana s pomočjo teorije, ki je utemeljena v empiriji. To se poskuša storiti tako, da se v prvem delu najprej kapitalizem karseda natančno in operacionalno konceptualizira, glede na to konceptualizacijo kapitalizma pa potem preko logike in predvsem empiričnih dejstev analizira glavne kritike zoper njega. Povedano na kratko: gre torej za iskren poskus predstavitve nekaterih dejstev in argumentov v zvezi s kapitalizmom.
Ključne besede: kapitalizem, ekonomska svoboda, definicija kapitalizma, kritike kapitalizma, analiza kapitalizma
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 506; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

7.
Alternative klasičnim insolvenčnim postopkom po vzoru sodobne pravno-ekonomske teorije
Jaka Cepec, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v prispevku predstavlja različne teorije o alternativnih insolvenčnih postopkih, ki bi teoretično lahko nadomestili ali vsaj dopolnili trenutni sistem korporacijskega insolvenčnega prava, ki pozna predvsem stečajni postopek in postopek finančne reorganizacije. Avtor v uvodnem poglavju izpostavi, da odločitev o tem, ali naj se nad družbo uvede stečaj ali finančna reorganizacija, temelji na odgovoru na vprašanje, ali je podjetje dolžnika ekonomsko učinkovito ali ne. V skladu s splošno sprejeto ekonomsko teorijo naj se namreč finančno reorganizirajo zgolj ekonomsko učinkovita podjetja. Ugotavljanje ekonomske (ne)učinkovitosti se v praksi izkaže za zapleteno, relativno nezanesljivo in pogosto zelo drago. Hkrati v teoriji ni jasno, kdo naj prevzame breme odločitve o tem vprašanju in kakšen naj bo postopek tega odločanja. Posledično so številni teoretiki nezadovoljni s trenutnim sistemom insolvenčnega prava in predlagajo različne alternative, ki jih v grobem lahko razdelimo na sisteme javnih dražb, modele avtomatizma in modele, ki temeljijo na ex ante pogodbenih dogovorih. Avtor v zaključku izpostavi, da čeprav poteka razprava o alternativnih sistemih že dobrih 30 let, ti predlogi v veliki večini v praksi nikoli niso zaživeli.
Ključne besede: Slovenija, pravo, insolventnost, zakonodaja, insolvenčno pravo, stečaj, finančna reorganizacija, ekonomska analiza prava
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 319; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (505,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Zakaj potrebujemo insolvenčno pravo?
Jaka Cepec, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v prispevku predstavlja temelje ekonomske analize insolvenčnega prava, pri čemer pozornost namenja predvsem vzrokom za ekonomsko upravičenost obstoja insolvenčnega prava kot posebnega postopka za reševanje insolventnosti dolžnika ter cilje, ki jim naj z vidika ekonomske analize prava sledi insolvenčno pravo. Insolvenčno pravo potrebujemo zaradi minimiziranja izgub ob nastanku insolventnosti, saj je učinkovito rešitev mogoče najti samo s pravno regulacijo, ker pogodbeni dogovor med deležniki zaradi problema skupnega delovanja ni mogoč. Pravna regulacija postopkov zaradi insolventnosti mora predvidljivo in pregledno razporediti tveganja med deležniki insolvenčnega postopka, in sicer tako, da sledi kriteriju ex ante in ex post učinkovitosti, s čimer povečuje družbeno blaginjo.
Ključne besede: insolvenčno pravo, problem skupnega delovanja, ekonomska analiza prava, priporniška dilema, učinkovitost
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 526; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (235,48 KB)

9.
Učinkovitost pravne ureditve imetništva pravic iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju
Elizabeta Zirnstein, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava vprašanje alokacije pravic iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju. Imetništvo pravic iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, lahko izhaja bodisi iz delovnopravnih bodisi iz intelektualnopravnih načel. V iskanju primernega ravnotežja med obema izhodiščema pa je treba upoštevati tudi načelo učinkovitosti. Avtorica ocenjuje, da je slovenski zakonodajalec ta kriterij le delno izpolnil, zato predlaga spremembe zakonodaje na tem področju v smeri večje učinkovitosti pravnih pravil. Avtorica posebno pozornost posveča tudi pravni ureditvi inovativnosti na univerzah.
Ključne besede: inovacije, inovativnost, patenti, delovna razmerja, industrijska lastnina, avtorske pravice, alokacija pravic, pravna ureditev, ekonomska analiza
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 349; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (153,33 KB)

10.
Ekonomska analiza prava in distributivna pravičnost
Miha Šošić, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava nekatere povezave med ekonomsko analizo prava, ki kot interdisciplinarna veda preučuje pravne norme z vidika ekonomske teorije, in vprašanjem distributivne pravičnosti, ki jo umeščamo na področje filozofije prava. Avtor poskuša definirati nekatere stične točke med problemi distributivne pravičnosti in teorijami ekonomske analize prava na primeru Coasovega teorema in pri tem opozoriti, kako se nekatere teorije ekonomske analize prava posredno ali neposredno dotikajo vprašanj distribucije dobrin in bremen v družbi. Namen avtorja je opozoriti ne nektere omejitve ekonomske analize prava. Po avtorjevem mnenju je namen ekonomske analize prava kot pomožne vede zlasti sekundarna analiza pravnih norm z vidika njihove učinkovitosti, zato ekonomska analiza prava ne more nadomestiti ukvarjanja s pravno filozofskimi problemi, ki morajo biti v ospredju pri ustvarjanju pravnega sistema ter sprejemanju in uporabi pravnih norm.
Ključne besede: ekonomske teorije, pravna ureditev, gospodarsko pravo, ekonomske analize, ekonomska analiza prava, distributivna pravičnost, Coasov teorem, dobrine, bremena, proizvodna sredstva
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 531; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (135,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici