Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Formalin je pomembna kemikalija, ki se proizvaja v velikih količinah, njegova proizvodnja pa je energetsko zahteven proces. Zmanjšanje porabe energije procesa bi prispevalo tako k ekonomskim prihrankom kot tudi k zmanjšanim okoljskim vplivom in bi omogočilo bolj trajnostno proizvodnjo formalina kot vmesnega ali končnega produkta. Cilj magistrskega dela je izboljšanje trajnosti proizvodnega procesa formalina preko reformiranja metana z analizo energetskega, ekonomskega in okoljskega vidika. Na simuliran proces je bila uvedena toplotna integracija, ki je bila izvedena s pomočjo uščipne metode in matematičnega programiranja, kjer smo uporabili pretovorjevalni optimizacijski model. Za izvedbo toplotne integracije smo uporabili sekvenčni pristopom, pri čemer smo najprej minimirali stroške pogonskih sredstev, nato smo minimirali število toplotnih prenosnikov ter nazadnje sintetizirali omrežje toplotnih prenosnikov. Za procesa pred in po toplotni integraciji smo izvedli ekonomsko analizo na osnovi investicijskih in obratovalnih stroškov, kjer smo uporabili faktorsko metodo. Izvedena je bila tudi analiza življenjskega cikla, s katero smo ocenili okoljske vplive procesa pred in po toplotni integraciji. Rezultati kažejo, da toplotna integracija procesa zmanjša porabo pogonskih sredstev za 39 %, kar posledično vodi do 11 % prihrankov v investicijskih stroških. Toplotna integracija izboljša proces tudi z okoljskega vidika, kjer so okoljski vplivi zmanjšani za 7 do 22 % v izbranih kategorijah vpliva. Študija v magistrskem delu služi kot izhodišče za nadaljnje raziskave izboljšanja trajnosti proizvodnje formalina.
Ključne besede: Proizvodni proces formalina, toplotna integracija, zmanjšanje porabe energije, ekonomska analiza, okoljska analiza.
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 241; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,03 MB)

Opis: Namen zaključnega dela je opraviti tehnično-ekonomsko analizo postavitve fotonapetostnega sistema skupne moči 3 MW. Pri določitvi tehnično-ekonomske analize fotonapetostnega sistema bomo sledili uveljavljenim metodam za izračun sončnega obsevanja in ekonomskih kazalnikov za oceno investicije. Izračun sončnega obsevanja bo temeljil na podlagi meritev sončnega sevanja na vodoravno površino, ki smo jih pridobili s strani Agencije Republike Slovenije za okolje. Določeni parametri, ki so bili uporabljeni za izračun ekonomske analize so bili pridobljeni iz spletnih bančnih portalov in s strani operaterja trga z električno energijo BORZEN. Rezultat zaključnega dela bo celovita tehnično-ekonomska analiza postavitve fotonapetostnega sistema, ki bo predstavljala izbiro optimalne konfiguracije tako s tehničnega kot z ekonomskega vidika. Na podlagi izračuna bomo pridobili širše znanje in ključne ugotovitve o pravilno izbrani konfiguraciji fotonapetostnega sistema. Poleg omenjenega pa bo izračun predstavljal dobro izhodišče za nadaljnje projekte.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, tehnično-ekonomska analiza, sončno sevanje, konfiguracija, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti
Objavljeno v DKUM: 15.12.2021; Ogledov: 577; Prenosov: 138
Celotno besedilo (2,75 MB)

Opis: Makroekonomska neravnovesja so področje, kjer se ugotavljajo makroekonomske razmere v evropskih državah na 14 področjih, ali so te države v čezmernem neravnovesju ali ravnovesju. V diplomskem delu bomo najprej predstavili povezavo s predhodnimi ekonomskimi misleci in kako so se že v preteklosti navezovali na iskanje in določanje neravnovesij. V prvem delu diplomskega dela smo zato prikazali najprej teorijo optimalnega valutnega območja ter značilnosti Ekonomske in monetarne unije z vsemi prednostmi in slabostmi evra. Podrobneje smo predstavili postopek makroekonomskih neravnovesij in kako se ta prepoznavajo ter odpravljajo, nato pa smo v drugem delu diplomskega dela vsakega izmed 14 kazalnikov makroekonomskih neravnovesij opisali. Na koncu smo analizirali kazalnike v Sloveniji in izpostavili tiste kazalnike, kjer so bila najbolj izstopajoča neravnovesja v naši državi v letih 2010, 2018 in 2019 ter na področju teh izstopajočih kazalnikov naredili primerjavo s tistimi evropskimi državami, ki so pri vsakem kazalniku v letu 2020 imele najboljše in najslabše vrednosti. Končne ugotovitve so bile, da v Sloveniji ni bilo opaziti pretiranih čezmernih neravnovesij, saj je izstopajočih kazalnikov bilo le 5. Najbolj izstopajoč kazalnik je bil javni dolg, ki se je od leta 2010 do 2015 močno povečal in se začel zniževati od leta 2015 do 2019, ko je znašal 65,6% BDP. V letu 2020 se je javni dolg spet začel povečevati, saj je k povečanju javnega dolga močno pripomogel tudi vpliv pandemije Covid-19. Javni dolg je leta 2020 presegal prag kazalnika za več kot 20 odstotnih točk BDP, kar je ogromno, a Slovenija še vedno ni na področju dolga med slabšimi evropskimi državami.
Ključne besede: makroekonomska neravnovesja, postopek makroekonomskih neravnovesij, optimalno valutno območje, Ekonomska in monetarna unija, analiza kazalnikov makroekonomskih neravnovesij
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 296; Prenosov: 60
Celotno besedilo (981,94 KB)

Opis: V diplomskem delu sta bili izvedeni ekonomska analiza na dveh izbranih kmetijah ter analiza smiselnosti finančne investicije na domači kmetiji. Na eni od analiziranih kmetij so za gradnjo hleva pridobili nekaj nepovratnih sredstev s strani ARSKTRP, druga kmetija pa je gradnjo hleva pokrila z lastnimi sredstvi. Glavni cilj diplomske naloge je bil razvoj kalkulacije skupnih stroškov za prirejo mleka ob trenutni povprečni odkupni ceni mleka v Sloveniji. Za vsako analizirano kmetijo je bila izvedena tudi SWOT analiza. Analiza je pokazala, da na kmetiji A lastna cena mleka znaša 0,30 €/kg, koeficient ekonomičnosti pa 1,31, kar kaže na pozitivno prirejo mleka. Na kmetiji B pa je lastna cena mleka 0,24 €/kg in koeficient ekonomičnosti 1,33, kar iz ekonomskega vidika kaže še smotrnejšo prirejo mleka. Lastno ceno mleka smo ocenili tudi na domači kmetiji, ki ob predpostavljenih parametrih analize znaša 0,27 €/kg mleka, koeficient ekonomičnosti pa znaša 1,46. S finančno analizo smo ugotovili, da se ob povprečni ceni mleka v višini 0,32 €/kg mleka ter upoštevanju konstantnega letnega denarnega toka in obrestne mere investiciji povrneta v času 20. let.
Ključne besede: Kalkulacija skupnih stroškov, ekonomska in finančna analiza, prireja mleka, povprečna odkupna cena
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 616; Prenosov: 101
Celotno besedilo (2,57 MB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko kombiniranja kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev znotraj odločitvenega modela. Poleg cilja razviti ustrezno hibridno metodologijo smo si zastavili cilj uporabe tega pristopa na praktičnem primeru izbora najprimernejših projektov na področju upravljanja sistemov za oskrbo s pitno vodo in tako verificirati in validirati predlagano metodologijo. Za dosego zastavljenih ciljev smo pregledali strokovno in znanstveno literaturo s področja sistemske teorije in ekspertnih sistemov, večkriterijskega odločanja ter oskrbe s pitno vodo. Seznanili smo se z delom in poslovanjem izvajalca ter s cilji naročnikov. Za izdelavo kakovostnega odločitvenega modela smo se seznanili z izvedbo projektov tehnične in ekonomske optimizacije sistemov za oskrbo s pitno vodo. Rezultat doktorske disertacije je nova, inovativna in v praksi preizkušena hibridna odločitvena metodologija, ki omogoča evalvacijo odločitvenih variant s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev. Metodologija je preizkušena na realnem problemu s področja sistemov za oskrbo s pitno vodo. Med raziskovalnim delom smo potrdili vsa raziskovalna vprašanja. Možno je izdelati novo, v praksi uporabno hibridno metodologijo, ki omogoča združevanje tako kvantitativnih kot kvalitativnih zalog kriterijev znotraj istega odločitvenega modela. Združevanje kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev znotraj istega odločitvenega modela omogoča ohranjanje izvornih, natančnih kvantitativnih ocen variant ob pretvorbi v manj natančne kvalitativne ocene. Ravno ohranjanje izvornih ocen variant, brez pretvorb, omogoča ohranjanje razlik med variantami, vse do končne ocene. Pri vsakem agregiranem kriteriju tako poleg kvalitativne ocene razpolagamo z intervalno kvantitativno oceno ali obratno, kar omogoča razvrščanje variant znotraj istega kvalitativnega razreda. Odločevalci vidijo prednost predstavljene hibridne metodologije v tem, da lahko pri vsakem kriteriju uporabijo primerno zalogo vrednosti, ki jim najbolj ustreza in jo lažje razumejo. Zaradi kombiniranja kvantitativnih in kvalitativnih zalog vrednosti vidijo prednost v bogatejših končnih analizah, ki pripomorejo k sprejetju boljše odločitve. Nadaljnje delo in raziskave bodo potekali v smeri testiranja in izpopolnjevanja postopkov združevanja kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev znotraj istega odločitvenega modela. Postopke želimo uporabiti na čim večjem naboru odločitvenih problemov. Nove ideje in postopke želimo vključiti v izobraževalni proces na različnih stopnjah.
Ključne besede: hibridna metodologija, večkriterijska odločitvena analiza, kvantitativni kriteriji, kvalitativni kriteriji, upravljanje vodnih virov, tehnična in ekonomska optimizacija sistemov za oskrbo s pitno vodo
Objavljeno v DKUM: 05.06.2020; Ogledov: 1116; Prenosov: 116
Celotno besedilo (3,74 MB)