| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 287
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prostorsko modeliranje bioplinskega potenciala za sočasno anaerobno razgradnjo živinskih in prehranskih odpadkov : doktorska disertacija
Tomaž Levstek, 2023, doktorska disertacija

Opis: Cilj raziskave je bil razviti interaktivni model GIS za iskanje primernih lokacij za postavitev mikro bioplinarne. Z modelom smo na podlagi razpoložljivih kvantitativnih in prostorskih podatkov o kmetijah in prehranskih odpadkih na izbranem območju iskali primerne lokacije za mikro bioplinarne, ki ob predvidenih proizvodnih parametrih omogočajo ekonomsko upravičeno proizvodnjo. Primarni vhodni substrati so goveji gnoj, prehranski odpadki in odpadna prehranska olja. Za izdelavo modela smo uporabili odprtokodni program QGis in podatke iz leta 2019, njegovo eksperimentalno validacijo pa smo izvedli na območju Gorenjske. Iz končnega izbora smo izločili farme z več kot 500 GVŽ, ker smo v svojem konceptu energetskih skupnosti predvideli samo zasebne manjše kmetije. S pomočjo večnivojskih interesnih območij smo nato določili optimalno razdaljo za oblikovanje skupka kmetij, ki sestavljajo potencialno energetsko skupnost s skupno bioplinarno. Pri tem smo zaradi čim nižjih transportnih stroškov upoštevali skupke na čim manjši površini, kar pomeni optimalno razdaljo med kmetijami. To razdaljo lahko v modelu poljubno spreminjamo glede na količino odpadkov v okolici ali druge prostorske dejavnike. V svojem izračunu smo določili spodnjo in zgornjo mejo števila GVŽ med 300 in 500. Skupkom GVŽ kot primernim lokacijam za mikro bioplinarne smo dodali lokacije prehranskih obratov ter njihovo količino oddanih prehranskih odpadkov in odpadnega jedilnega olja. Z dodajanjem uteži v obliki razdalje od primarnih skupkov GVŽ smo izločili vse lokacije, ki so brez odpadkov ali odpadnih olj. Preizkusili smo dva scenarija z različno razdaljo skupkov GVŽ in različno razdaljo območij prehranskih obratov. Za izhodišče smo vzeli štiri velikosti bioplinarn, in sicer 20 kW, 30 kW, 40 kW in 50 kW. Življenjska doba projekta je načrtovana za dobo 25 let, ko naj bi prišlo do tehnološke iztrošenosti tehnologije. Za bioplinarne smo načrtovali 8000 ur delovanja na leto. Osnova za izračun odkupne cene električne energije je referenčna cena 64,01 €/MWh za leto 2019, ki jo je pripravila Agencija za energijo. Osnovni ceni je dodano 82,9 € obratovalne podpore, ki jo vsako leto izračunava Borzen. K temu se prida še 8,29 € dodatne podpore za rabo 15-% deleža toplote v vhodni energiji bioplina, 8,29 € (10 %) za uporabo gnoja in gnojevke v več kot 30-% deležu in dodatnih 16,58 € (20 %) kot obratovalna podpora za vse naprave do 200 kW. Tako smo dobili zagotovljeno odkupno ceno 180,07 €/MWh. Za ceno toplote smo upoštevali povprečno ceno lastniških distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja (brez sistemov na lesno biomaso) za Gorenjsko, ki jo določa Agencija za energijo in je za leto 2019 znašala 102 €/MWh toplote. Za ekonomsko oceno investicije smo uporabili neto sedanjo vrednost (NSD), diskontirano dobo vračanja (DDV) in interno stopnjo donosnosti (ISD). Združevanje kmetij v skupke je potekalo v okviru dveh ločenih scenarijev na razdalji 350 in 500 metrov, združevanje prehranskih odpadkov in odpadnih maščob pa v petih interesnih pasovih pri razdalji 350, 800, 1000, 1500 in 2000 m. Pri tretjem scenariju smo z modelom iskali možnosti za mikro bioplinarno v občini Bled, ki ima zaradi velike turistične priljubljenosti razmeroma veliko turističnih namestitev in s tem večje količine prehranskih odpadkov. Pri prvem scenariju smo dobili 6 lokacij z interesnimi pasovi na petih razdaljah. Štiri lokacije se ponavljajo pri vseh razdaljah interesnih pasov (Naklo 1, Naklo 2, Kranj 1, Cerklje na Gorenjskem), dve lokaciji pa se pojavita v interesnem pasu 800 metrov (Šenčur) in 1000 metrov (Kranj 2). Samo na dveh lokacijah je NSV pozitivna (Naklo 1, Kranj 1), na preostalih štirih pa je negativna. Lokacija Naklo 1 ima pri razdalji 350 m NSV 50.254,30 €, ISD 13 % in DDV 20 let, pri razdalji 800 m so parametri enaki, pri razdalji 1000 m pa so NSV 56.182,85 €, ISD 13,6 % in DDV 21 let ter pri razdalji 1500 m NSV 65.614,98 €, ISD 13,8 % in DDV 21 let. Na lokaciji Kranj 1 so pri razdalji 350 m
Ključne besede: bioplin, mikro bioplinarna, mapiranje GIS, prehranski odpadki, energijske samooskrbne skupnosti, ekonomika bioplinarne
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

2.
Poslovni načrt pridelave in predelave lešnikov : magistrsko delo
Saša Guštin, 2023, magistrsko delo

Opis: Navadna ali evropska leska (Corylus avellana L.) je po vsem svetu razširjena sadna vrsta, ki sodi med lupinasto sadje ali lupinarje. Zaradi svoje sestave so bili lešniki prepoznani kot zdravju koristno živilo. V magistrskem delu smo izdelali poslovni načrt pridelave in predelave lešnikov. Poslovni načrt je pisni dokument, ki opisuje predlagan podvig. Njegov namen je zmanjšati negotovosti v podjetniški dejavnosti. V okviru raziskave je bila narejena SWOT analiza, kjer smo definirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za pridelavo in predelavo lešnikov. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo ocenili pomembnejše ekonomske parametre pridelave in predelave (vrednost proizvodnje, lastno ceno, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti itd.). Naslednji cilj je bila ocena pomembnih parametrov finančne analize (neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti in doba povratka investicije). Rezultati analize so pokazali, da sta pridelava in predelava lešnikov ekonomsko upravičeni. Investicija v pridelavo in predelavo se povrne ob upoštevanju nekonstantnega letnega denarnega toka v 9. letu. Pri razvoju poslovne ideje nam je bil v pomoč tudi poslovni model Canvas.
Ključne besede: lešniki, poslovni načrt, ekonomika, kalkulacije skupnih stroškov, ocena investicije
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

3.
Ocena ekonomike pridelave in predelave jagod kot možnost dopolnilne dejavnosti na kmetiji študija primera : magistrsko delo
Neža Slovša, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je analizirati kmetijsko proizvodnjo z ekonomskega vidika ter ugotoviti, ali je finančno upravičeno investirati v predelavo jagod na kmetiji in odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji Goričan. V prvi fazi smo pregledali zakonodajo odprtja in prijave dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Razvit je bil tehnološko-ekonomski simulacijski model za kmetijsko pridelavo in predelavo jagod v marmelade. V ta namen smo zbrali skupne stroške in prihodke pri pridelavi in predelavi jagod, ki smo jih uporabili za izračun investiranja v visoki tunel in opremo za kuhanje marmelad. Ocenili smo investicijo v predelavo jagod v marmelade ob upoštevanju receptur in primarno pridelavo jagod na prostem ter pridelavo v visokem tunelu. Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano ceno marmelade (4 €/kom) ne bi bila upravičena. Investicija v prostor za predelavo jagod ni finančno upravičena, saj se investicija v roku 20 let ne povrne (NSV = -253,24). V primeru investicije visokega tunela se poveča količina pridelka in se tako zviša tudi letni denarni tok (LDT = 19.330,23). Neto sedanja vrednost je tako v drugem letu zelo visoka, in sicer 21.294,68 €. Ob predvideni ceni 7 €/kg je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,93 pri pridelavi jagod na prostem, pri pridelavi jagod v visokem tunelu pa je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,59.
Ključne besede: jagode, dopolnilna dejavnost, kmetija, investicija, neto sedanja vrednost, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 413; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Kalčki kot alternativna krma za rejne živali : magistrsko delo
Anja Pečoler, 2022, magistrsko delo

Opis: Kalčki predstavljajo dober vir vitaminov in mineralov ter so v prehrani ljudi zelo priporočljivi. V nalogi je s pomočjo anketnega vprašalnika preverjeno, ali je pridelava kalčkov za krmo rejnih živali poznana med kmetovalci ter zaposlenimi v kmetijskem sektorju Slovenije. Ocenjena je ekonomičnost pridelave kalčkov na srednje veliki kmetiji za 20 krav molznic in ali lahko ječmenovi kalčki nadomestijo del močnih krmil v obroku. V anketi je 60 % anketiranih odgovorilo, da možnosti vključevanja kalčkov v krmo rejnih živali ne poznajo in 40 %, da so za to že slišali preko različnih virov. Zaradi podnebnih sprememb, predvsem pa v zimskem obdobju, se jim pridelava kalčkov za potrebe krme zdi dober nadomestek trave za zagotavljanje sveže krme. Glede na sestavo krmnega obroka za 20 krav molznic ni mogoče v celoti nadomestiti močne krme z ječmenovimi kalčki. Le-ti lahko nadomestijo le del močnih krmil in travne silaže. Krmni obrok za kravo molznico s kalčki stane 4,88 € dnevno, brez ječmenovih kalčkov pa 3,49 €.
Ključne besede: ječmenovi kalčki, alternativna krma, anketni vprašalnik, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 576; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

5.
Ocena investicije v lasten obrat za zakol prašičev : magistrsko delo
Urban Gajšt, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je, da na podlagi pridobljenih podatkov in ocenjenih izračunov z metodo kalkulacije skupnih stroškov in, v nadaljevanju, Cost Benefit analize (CBA) finančno ocenimo smiselnost investicije v lasten klavni obrat. Klavnica bo namenjena lastni uporabi. V analizi je predvidenih 6 različnih scenarijev proizvodnje. Koeficienti ekonomičnosti investicije v lasten klavni obrat se gibajo med 1,25 in 1,54. Ekonomski kazalniki kažejo dobro podlago za nadaljnjo oceno investicije s finančnega vidika. Najboljši rezultati so se pokazali v četrtem scenariju, kjer smo predvidevali zakol dveh pitancev na klavni dan. Ob upoštevani 5,00 % obrestni meri in upoštevanju potencialne dobe povratka investicije 7 let znaša vrednost NSV 7.354,94. Ob omenjeni dobi povratka investicije doseže vrednost ISD 7,35 %, koeficient ekonomičnosti pa 1,54. V šestem scenariju se je upoštevala nižja prodajna cena klavnih polovic, in sicer 3,5 €/kg. Ugotovili smo, da tudi ta cena prenese investicijo in zagotavlja povratek investicije v obdobju 10 let, kar nakazuje na finančno smiselnost investiranja. Koeficient ekonomičnosti v tem primeru znaša 1,25, NSV vrednost 1.408,2 in ISD ob dobi povratka 10 let 5,35 %.
Ključne besede: investicija, prašiči, klavnica, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 06.12.2022; Ogledov: 590; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

6.
Ocena ekonomike zasaditve protiveternega pasu z lesko in vpliv na poslovanje kmetije z uporabo Farm Managerja : magistrsko delo
Alen Bolkovič, 2022, magistrsko delo

Opis: Kmetijstvo je dejavnost, ki se v večji meri odvija na prostem in je zelo odvisna od podnebnih dejavnikov. Eden izmed njih je veter, ki ima velik vpliv na rastlinsko proizvodnjo. Ob velikih hitrostih vetra je lahko v kmetijstvu veliko škode na infrastrukturi, kmetijskih površinah in pridelkih. Velik problem v kmetijstvu je tudi erozija prsti, saj se na ta način uničujejo zemljišča, primerna za kmetijsko obdelavo. Z ustreznimi ukrepi, kot je vzpostavitev protivetrnih pasov, lahko škodo, nastalo zaradi močnih vetrov, zmanjšamo ali preprečimo. V magistrskem delu so razviti trije različni scenariji vzpostavitve protivetrnih pasov, ki lahko ob pravilnem upravljanju preprečijo omenjene probleme. Z metodo simulacijskega modeliranja je razvit tehnološko simulacijski model, katerega rezultat je ocena ekonomike vzpostavitve in pridelave na območju protivetrnih pasov. Za scenarij št. 3, ki je bil ocenjen kot najprimernejši, je izvedena finančna analiza ocene investicije, v kateri smo ocenili parameter neto sedanje vrednosti (NSV) za obdobje 30 let, kri pri 5,5 % obrestni meri znaša 273,73 €. Ocenili smo tudi interno stopnjo donosnosti (ISD), ki znaša 5,6 %, NSV takrat znaša 40,82 €. Na osnovi ocenjene višine investicije vzpostavitve protivetrnega pasu, ki znaša 21.838,28 €, ter ocenjenega parametra NSV smo ugotovili, da je investicija vzpostavitve protivetrnega pasu smiselna, saj se povrne v 13. letu. Na primeru kmetije smo za scenarij št. 3, s pomočjo programa Farm Manager, analizirali poslovanje kmetije. Celostno raziskavo smo podkrepili še s SWOT analizo, kjer smo analizirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti vzpostavitve protivetrnih pasov.
Ključne besede: ekonomika, poslovanje kmetije, protivetrni pas, leska, Farm Manager
Objavljeno v DKUM: 06.12.2022; Ogledov: 451; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

7.
Uvedba dopolnilne dejavnosti predelave mleka in ocena investicije - študija primera za lastno kmetijo : magistrsko delo
Mateja Korošec, 2022, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih ekonomičnost prireje mleka pada, zato se je analizirala ideja uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V magistrskem delu je bil razvit simulacijski model za oceno ekonomike prireje mleka in predelave mleka ter analiza finančne upravičenosti investicije v sirarno. S kalkulacijami skupnih stroškov se je ugotovilo, da je prireja mleka ekonomsko upravičena (Ke = 1,02). Prav tako je ekonomsko upravičena predelava v sveži sir (Ke = 1,01), sveži sir z dodatki (Ke = 1,06), navadni jogurt (Ke = 1,53), sadni jogurt (Ke = 1,33), skuto (Ke = 1,29) in sladko smetano (Ke = 2,12). Na podlagi letnega denarnega toka (LDT = 9.440,32 €), fiksne obrestne mere (i = 6,30 %) ter 10-letne dobe odplačevanja je bilo ocenjeno, da se investicija (I) v višini 22.531,59 € povrne v tretjem letu, ko je neto sedanja vrednost prvič pozitivna (NSV = 2.563,08 €). V primeru najema kredita bi bila ob dobi povratka investicije interna stopnja donosnosti (ISD) 12,37 %.
Ključne besede: dopolnilna dejavnost, predelava mleka, ekonomika, investicija
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 637; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

8.
Preusmeritveni načrt za živinorejsko kmetijo Paskolo Mlasko : diplomsko delo
Rene Paskolo Mlasko, 2022, diplomsko delo

Opis: Na vprašanja o okolijskih problematikah lahko najdemo odgovor v ekološkem kmetijstvu. Ekološko kmetijstvo s svojim sonaravnim pristopom preprečuje degenerativne procese v tleh in spodbuja obogatitev tal z organsko snovjo in mikrobiološko aktivnost. Namen diplomskega dela je narediti načrt za preusmeritev konvencionalne živinorejske kmetije s prirejo mleka v ekološko. V delu bo zajeto načrtovanje gospodarjenja na kmetiji in ekonomika preusmeritve iz konvencionalne reje v ekološko. Z metodo kalkulacij skupnih stroškov in prihodkov smo izračunali, da je ekonomski rezultat v konvencionalni prireji mleka znašal 1917,70 evra. Po opravljeni preusmeritvi rezultati kažejo, da se je finančni rezultat izboljšal in dosegel vrednost 14.521,77 evra. V okviru preusmeritve smo izdelali SWOT analizo, ki nam prikaže prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, na podlagi katerih smo v preusmeritvenem načrtu usmerjali kmetijo. To delo je iztočnica za uspešno praktično preusmeritev domače kmetije iz konvencionalne reje v ekološko.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritev, ekonomika, prireja mleka
Objavljeno v DKUM: 29.09.2022; Ogledov: 428; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
Razvoj večkriterijskega modela za oceno socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah : diplomsko delo
Urška Vesenjak, 2022, diplomsko delo

Opis: Obravnavana analiza diplomskega dela vključuje razvoj večkriterijskega modela za oceno socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah. V delu predstavljamo žensko na kmetiji, oceno njenega družbenega in ekonomskega položaja. Osnovni cilj naloge je oceniti družbeni in ekonomski položaj ženske na kmetiji. Metodologija vključuje spletno anketiranje žensk v Vzhodni in Zahodni kohezijski regiji, in sicer članic in nosilk kmetijskih gospodarstev, s predhodno oblikovanim vprašalnikom. Nato so vprašanja preoblikovana za potrebe eksportnega sistema DEXi, s pomočjo katerega smo ocenili perspektivnost življenja žensk na kmetijah tako v Vzhodni in Zahodni kohezijski regiji kot tudi v starosti nad in pod 40 let. Izsledki raziskave so pokazali, da je opazna razlika v kvalitativni oceni socio-ekonomske vloge žensk glede na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo, glede na starost pa razlike v perspektivnosti ni. V odločanju je glede na starostno strukturo žensk opazna razlika, in sicer ženske nad 40 let sprejemajo odločitve večinoma same. Družbeni položaj žensk se glede na starostno strukturo ne razlikuje. Model bo koristen tudi v prihodnje za oblikovanje kmetijske politike.
Ključne besede: agrarna ekonomika, kmečke ženske, socio-ekonomski položaj, Dexi
Objavljeno v DKUM: 15.09.2022; Ogledov: 462; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

10.
Ocena ekonomike na ekološki kmetiji - študija primera : diplomsko delo
Aleksandra Cenc, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali trenutno stanje ekološke kmetije Cenc, ki leži v Zg. Lažah, občini Slovenske Konjice. Ekološko kmetovanje je način kmetovanja, ki poteka v sožitju z naravo in prispeva k ravnovesju med človekom in naravo. Kmetija je vključena v ekološko kontrolo od leta 2011 in ima registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji predelava sadja in zelenjave. Na kmetiji pridelujejo jagode in nato višek predelajo v jagodni džem. Povpraševanje po ekoloških pridelkih in izdelkih je vedno večje, zato smo analizirali tudi možnost širitve proizvodnje zelenjave in predelavo le te. Proizvodnja bi se širila na pridelavo kumar za vlaganje in na vložene kumare. Za trenutno proizvodnjo smo uporabili obračunske kalkulacije skupnih stroškov, za širitev proizvodnje pa planske kalkulacije skupnih stroškov. Koeficienti ekonomičnosti so pokazali, da je najbolj ekonomična pridelava jagod (Ke = 2,84), sledi predelava v jagodni džem (Ke = 2,03). Analiza širitve proizvodnje kumar za vlaganje kaže, da je pridelava kumar ekonomsko upravičena (Ke = 1,23), prav tako predelava kislih kumar, kjer je Ke = 1,29. Rezultati kažejo, da dopolnilna dejavnost izboljšuje ekonomsko stanje na kmetiji.
Ključne besede: ekonomika, kalkulacija skupnih stroškov, ekološka kmetija
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 525; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici