1. Integracija konceptov delitvene ekonomije v logistiki in oskrbovalnih verigah : prednosti in izziviMaja Lakić, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na integracijo konceptov delitvene ekonomije v logistiko in oskrbovalne verige ter raziskuje prednosti in izzive, ki jih ta poslovni model prinaša. Delitvena ekonomija temelji na souporabi virov, kar omogoča optimizacijo poslovnih procesov, zmanjšanje stroškov in povečanje fleksibilnosti v logistiki. Povezovanje različnih akterjev na digitalnih platformah omogoča učinkovito izrabo virov in povečanje dostopnosti storitev. Vendar pa ta model ni brez izzivov, kot so nestabilnost prihodkov za ponudnike storitev, pomanjkljiva zaščita delavcev in vprašanja varnosti osebnih podatkov uporabnikov. Kljub tem izzivom so primeri uspešnih integracij delitvene ekonomije v logistične sisteme dokazali njen potencial za izboljšanje učinkovitosti in trajnosti poslovanja v oskrbovalnih verigah. Raziskava se osredotoča na različne poslovne modele, ki temeljijo na delitveni ekonomiji, ter analizira vpliv teh modelov na optimizacijo logističnih procesov, kar omogoča povečanje konkurenčnosti podjetij na trgu. V zaključku diplomsko delo izpostavlja potrebo po ustreznih regulativah in inovacijah za reševanje izzivov, ki se pojavljajo pri integraciji tega koncepta v logistiko in oskrbovalne verige, hkrati pa opozarja na možnosti, ki jih ta model ponuja za trajnostno poslovanje in večjo učinkovitost.
Ključne besede: Delitvena ekonomija, logistika, oskrbovalne verige, poslovni modeli, trajnost in učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 15.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (960,48 KB) |
2. Ekonomija delitve in poslovni modeli: Sodobna interpretacija Porterjevih petih silBrina Zgubič, 2024, magistrsko delo Opis: To magistrsko delo raziskuje odnos med ekonomijo delitve in sodobnimi poslovnimi modeli s prilagoditvijo Porterjevega okvira petih sil in vključitvijo dodatnega elementa: vladne intervencije. Ker se industrije odzivajo na moteče inovacije, zlasti v transportnem sektorju, ima delitvena ekonomija ključno vlogo pri preoblikovanju tržne dinamike. Študija preučuje, kako se podjetja, kot je Uber, ki uporablja platformno usmerjen model, in tradicionalne taksi službe spopadajo s spreminjajočo se konkurenco, pogajalsko močjo potrošnikov in regulativnim okoljem. Dodatek o vladnih posegih poudarja vse večji pomen okoljskih predpisov, varnostnih vprašanj in političnih okvirov pri vplivanju na konkurenčne prednosti in ovire za vstop na trg. Magistrska naloga prav tako analizira strateške posledice delitvene ekonomije na tržno konkurenco, ki jo razlikuje od običajnih panog, hkrati pa spodbuja nove modele ustvarjanja vrednosti in sodelovanja. Celovita preučitev vedenja potrošnikov razkriva zapletenost zvestobe uporabnikov in vedenja pri zamenjavi dobavitelja, ki je nadalje raziskana s primerjalno analizo tradicionalnih poslovnih modelov in poslovnih modelov, ki temeljijo na souporabi. Ključne ugotovitve zagotavljajo dragocen vpogled v razvijajočo se naravo konkurenčnosti v panogi, podprte s podatkovno podprtimi trendi in vizualnimi predstavitvami preferenc vozil in dostopnosti javnega prevoza.
S povezovanjem teoretičnih okvirov z empiričnimi podatki, , raziskava ponuja podrobno in poglobljeno analizo Porterjevih petih sil, posebej prilagojeno kompleksnostim ekonomije delitve, kar vodi do oblikovanja praktičnih strategij za podjetja za uspešno delovanje v dinamičnem in reguliranem okolju.
Ključne besede: Ekonomija delitve, poslovni model, Uber, taksi, Porterjevih pet sil
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,27 MB) |
3. |
4. Razkritje in izkoriščanje potenciala v gig ekonomiji: perspektiva s strani podjetja ter svobodnjaka (freelancerja)Nina Zhang, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo pomen in razsežnost gig ekonomije v Evropski uniji. Za lažje razumevanje delovanja podjetij in freelancerjev v EU na digitalnih platformah obravnavamo poleg gig ekonomije tudi platformno ekonomijo, ki prispeva h globljemu razumevanju freelancinga v sodobni digitalni dobi. Kvalitativna metoda raziskovanja omogoča vpogled v perspektivo podjetij in perspektivo freelancerjev v ekonomskem modelu gig ekonomije. Globinski intervjuji razkrivajo po eni strani dejavnike najemanja freelancerjev in po drugi strani dejavnike sprejemanja specifičnih opravil, nalog, gig del ali projektov. Skozi raziskavo smo ugotovili številne vrzeli, ki jih obravnavamo kot neizkoriščene potenciale v gig ekonomiji in nudijo priložnosti za izboljšave tega ekonomskega modela.
Ključne besede: razkritje potenciala, izkoriščanje potenciala, gig ekonomija, perspektiva podjetja, perspektiva svobodnjaka, freelancing.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (3,45 MB) |
5. Vloga spola v stroki revizijeDragana Stojkovikj, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziramo vpliv spola v stroki revizije. Namen je raziskati in analizirati vpliv spola na različne vidike revizijskega poklica. V uvodnem delu najprej na kratko predstavimo raziskave, povezane s spolom in poslovno ekonomijo. Na primer pretekle raziskave potrjujejo, da so podjetja z ženskim vodstvom bolj donosna, medtem ko večje ravnovesje spolov v vodstvih bank pripomore k večji finančni stabilnosti in izboljšanemu poslovanju. Sledijo kratke predstavitve organizacijske strukture, enakosti in neenakosti, ki se pojavljajo v poslovnem okolju. Določen del nato namenjamo diskriminaciji in ravnotežju, pa tudi raziskavam, ki so bile opravljene na temo spola in vodenja. To povezujemo z vplivom spolnih razlik na izbiro revizorja in kakovost revidiranja. Slednje poveženo z opisom, kaj je revizijska komisija in ali spol vpliva nanjo. Osrednji del diplomskega dela posvetimo vplivu spola v reviziji. Na podlagi raziskave predstavimo, kako spol vpliva na revizijsko ekipo, med revizijskim procesom in vodenje revizijskega podjetja. Pri tem predstavimo ugotovitve več avtorjev preteklih raziskav glede spola na različne vidike revizijskega poklica. Na primer, raziskujemo karierno pot revizorjev in razlike v plačilu med revizorji in revizorkami, razlike, ki se pojavljajo med revizorji in prevladujočimi stereotipi. Zaključimo z ukrepi za odpravljanje ovir in spodbujanje enakosti ter doseganjem raznolikosti in ravnotežja v revizijskem podjetju. Revizijska podjetja so uvedla programe za spodbujanje želene ravni uravnoteženja med delom in zasebnim življenjem, s ciljem podpore zaposlenim pri doseganju te ravni uravnoteženja. Ti programi so zasnovani za olajšanje okrevanja zaposlenih po napornem delu, kar je povezano z izboljšano delovno uspešnostjo ter boljšimi zdravstvenimi izidi. V raziskavi smo ugotovili, da številne raziskave kažejo, da vključevanje žensk v revizijo prinaša pozitivne spremembe, vendar ni neposrednih dokazov, da bi to vplivalo na stroko revizije. Na drugi strani pa smo ugotovili, da velja, da po mnenju večine avtorjev imajo ženske v revizijskih podjetjih manj možnosti za karierno napredovanje kot moški. Obstajajo namreč raziskave, ki potrjujejo, da imajo ženske težje karierno napredovanje zaradi njihove vloge matere in družbenih pričakovanj, da bodo skrbele za otroke. Za stroko revizije v Sloveniji je zastopanost raznolikosti spolov premalo raziskana, zato bi bilo treba v prihodnje na to temo opraviti raziskave.
Ključne besede: revizija, stroka revizije, spol, poslovna ekonomija, stereotipi, karierno napredovanje, revizijska podjetja
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,82 MB) |
6. Kultura gozda : kvalitativna raziskava o doživetjih v gozdu in njihova perspektivna vloga v slovenskem turizmu : kvalitativna raziskava o doživetjih v gozdu in njihova perspektivna vloga v slovenskem turizmuMargareta Lešnik, 2024, magistrsko delo Opis: Številne raziskave potrjujejo blagodejni učinek gozdnega ekosistema na dobro počutje in zdravje posameznika, družbe in posledično narave v širšem smislu, na čemer sloni koncept trajnostnega in regenerativnega turizma. V delu se je s kvalitativno raziskavo doživetij v gozdu in njihovo perspektivno vlogo v slovenskem turizmu ugotavljajo, v kolikšni meri so slovenske turistične organizacije odprte in naklonjene k oblikovanju novih turističnih ponudb, ki vključujejo gozdne kopeli/terapije, pri čemer je bila uporabljena interpretativna paradigma. Intervjuji so bili opravljeni s strokovnjaki gozdnega turizma, turističnimi organizacijami brez in s ponudbo gozdnih kopeli/terapij in vodniki gozdnih kopeli/terapij. Podatki so se zbirali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev in vzorčili po principu naključnega vzorca. Analiza je bila opravljena skozi prizmo 4E-jev izkustvene ekonomije, saj se je tako prispevalo k celostnemu razumevanju raziskovalnega področja. Ugotovljeno je bilo, da so turistične organizacije zelo naklonjene razvoju gozdnega turizma z gozdnimi kopelmi/terapijami, vendar se soočajo s pomanjkanjem kadrov, financiranja in slabšo medsebojno lokalno povezanostjo. V primeru preoblikovanja gozda in njegovih aktivnosti kot naravnega vira v turistični produkt pa je nujno potrebna poenotena terminologija, sistematizacija in kadrovska usposobljenost. Raziskovalna naloga je korak bližje k predstavitvi koncepta gozdne kopeli/terapije in poziva k razmisleku o možnostih vključevanja gozdnih kopeli/terapij na področje javnega zdravstva.
Ključne besede: gozdni turizem, gozdna kopel/terapija, čuječnost, regenerativni turizem, izkustvena ekonomija doživetij
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 84
Celotno besedilo (5,89 MB) |
7. Souporaba električnih avtomobilov v urbanih območjih kot primer dobre prakse delitvene ekonomije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaNikolina Jović, 2023, diplomsko delo Opis: Delitvena ekonomija, v kateri več posameznikov souporablja eno dobrino, je čedalje bolj pomembna tudi v logistiki. S pomočjo logistike se izmenjujejo informacije in fizična sredstva, vse z namenom znižanja logističnih stroškov, povečanja zasedenosti transportnih vozil in boljšega izkoristka skladiščnega prostora. To velja tudi za souporabo vozil na primeru Italije in Srbije, kjer je cilj čim večja uporaba vozil v urbanih območjih, da bi se izognili negativnim učinkom. Namen diplomskega dela je predstaviti prednosti delitvene ekonomije pri souporabi električnih avtomobilov v urbanih območjih ter raziskati platforme in razširjenost uporabe električnih avtomobilov v izbranih državah. Raziskali bomo ponudnike za tovrstno storitev v izbranih državah in v empiričnem delu analizirali ter primerjali te ponudnike glede na različne parametre (stroški, dostopnost, pogoji uporabe itd.). Za ponazoritev primera dobre prakse smo izbrali Italijo, in sicer mesto Milano, kjer obstajajo številne platforme, ki ponujajo izključno električna vozila. Za razliko od Italije pa je situacija v Srbiji precej drugačna, saj je manj ponudnikov tovrstnih storitev in so te omejene na najem avtomobila izključno za cel dan ali več dni ter v ponudbi nimajo električnih vozil.
Ključne besede: delitvena ekonomija, souporaba, električni avtomobili, logistika, urbano območje
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 284; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,78 MB) |
8. Prihodnost samozaposlovanja: trendi, izzivi in priložnosti v gig ekonomijiMatevž Antloga, 2023, diplomsko delo Opis: Samozaposlovanje se v zadnjem času izkazuje kot vse bolj privlačna alternativa klasičnim oblikam zaposlitve. Samozaposlitev ali tako imenovano samostojno podjetništvo omogoča inovativnim posameznikom priložnost, da sledijo svoji želji po neodvisnosti ter uresničujejo svoje podjetniške vizije. Uspeh pri delu pa od njih zahteva spretnosti na različnih področjih, za katere morda niso specializirani. V okviru diplomskega dela smo analizirali raznolike oblike samozaposlitve, razčlenili prednosti, ki spremljajo to obliko del, ter predstavili stanje, samozaposlenosti v Evropski uniji. Posebej je treba poudariti, da se številni posamezniki, ki delujejo kot samozaposleni, vse bolj vključujejo v gig ekonomijo.
Gig ekonomija predstavlja gospodarstvo, v katerem sodelujejo posamezniki, ki se ukvarjajo z izvajanjem kratkoročnih in začasnih nalog. Gig delavci delo ali projekte, ki jih želijo opravljati, najdejo preko različnih platform, na katerih se povezujejo z naročniki, ki potrebujejo določene storitve. Na ta način lahko gig delavci sprejemajo različna dela in ponudbe, ki ustrezajo njihovim znanjem. To jim ponuja veliko fleksibilnosti, saj lahko dela, ki jih bodo opravili, razporedijo po lastnih željah. Z različnimi deli pa pridobivajo tudi znanja in izkušnje, ki jim lahko pomagajo pri nadaljnji podjetniški poti. Na podlagi sekundarnih podatkov smo predstavili trende izzive in priložnosti, ki jih prinaša gig ekonomija. Prav tako smo opisali različne platforme in vrste del, v katere se lahko vključujejo gig delavci.
V aplikativnem delu raziskave smo izvedli anketo, v katero smo vključili gig delavce iz Slovenije. Namen raziskave je bil raziskati trenutno stanje gig ekonomije v Sloveniji. Z anketnim vprašalnikom smo raziskali različne vidike del, ki jih izvajajo gig delavci. Preučili smo njihovo stopnjo zadovoljstvo s tovrstnim delom ter analizirali trende, izzive in priložnosti, ki se pojavljajo. Pridobili smo vpogled v številne pozitivne vidike, ki jih prinaša gig ekonomija, ko sta fleksibilnost in lasten nadzor. Hkrati smo identificirali tudi nekatere izzive, s katerimi se soočajo gig delavci v Sloveniji, med njimi povečano konkurenco, nepredvidljivost prihodka in pomanjkanje socialnih ugodnosti. Ugotovili smo, da bo imel tehnološki napredek ključno vlogo pri oblikovanju gig ekonomij v prihodnosti.
Ključne besede: samozaposlovanje, samozaposleni, samostojno podjetništvo, mikropodjetništvo, gig ekonomija, gig delavci
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 508; Prenosov: 111
Celotno besedilo (2,49 MB) |
9. Digitalna transformacija in trajnostni razvojTanja Germ, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava temo digitalne transformacije in njenega vpliva na trajnostni razvoj podjetij. V začetku smo si zastavili tri hipoteze, ki smo jih z analiziranjem razpoložljive literature preučili. Ponuja vpogled v zapleteno prepletanje digitalne transformacije in trajnostnega razvoja ter poudarja pomen premišljenega pristopa k obema področjema za uspešne in trajnostne organizacije.
Opredelili smo tudi ključne izzive in ovire, s katerimi se soočajo podjetja pri vključevanju trajnostnih in digitalnih dejavnosti. Ti izzivi vključujejo težavnost uvajanja novih tehnologij, prilagajanje poslovnih modelov, potrebo po stalnem usposabljanju zaposlenih in spremembe v organizacijski kulturi. Naša raziskava je tudi pokazala, da je za uspešno trajnostno transformacijo potreben celovit pristop, ki vključuje tako tehnološke in poslovne vidike kot tudi družbeno odgovornost podjetij. Poudarili smo tudi pomen skrbnega vodenja in upravljanja v procesu digitalne transformacije ter trajnostnega razvoja. Organizacije, ki so uspešno združile te vidike, dojemamo kot bolj inovativne, imajo pa tudi konkurenčno prednost ter sposobnost prilagajanja hitrim spremembam na trgu.
Iz v začetku zastavljenih ciljev so izhajale tri hipoteze, ki smo jih potrdili, saj je bila ugotovljena visoka prepletenost med pojmoma digitalna transformacija in trajnostni razvoj. Tu pa je polno še drugih spremljevalnih tehnologij, strategij in pojmov, s katerimi se srečujejo podjetja na poti do trajnostnega poslovanja.
Ključne besede: Digitalna transformacija, trajnostni razvoj, trajnostno poslovanje, krožna ekonomija, okolje, družbena odgovornost, digitalizacija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 551; Prenosov: 204
Celotno besedilo (2,53 MB) |
10. Aktualni trendi v digitalizaciji : izzivi in priložnosti za destinacijski marketingMaja Turnšek, Tjaša Alegro, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Destinacijski marketing je v zadnjih dveh desetletjih doživel pravo preobrazbo zaradi razvoja interneta in sodobne IKT tehnologije. To je označeno z globalno koncentracijo moči digitalnih platform in spremembami, ki sledijo družbenoekonomskim krizam v zadnjih dveh desetletjih. Osrednji del komuniciranja turističnih destinacij oziroma DMO-jev danes poteka prek uradnih spletnih strani in družbenih omrežij, kot so YouTube, Facebook, Instagram in v zadnjih letih Tik Tok. Prav tako je s pojavom pandemije COVIDA-19 veliko DMO-jev razširilo svojo promocijo tudi z virtualnimi vsebinami, in sicer s 360-stopinjski posnetki destinacij, znamenitosti, muzejev, z VR ogledi, s pomočjo VR očal in z AR mobilnimi aplikacijami. V marketinških kampanjah so v tem času nagovarjali goste, naj spoznavajo lastno državo oziroma da so varna destinacija, in jih vabili k obisku. Uporaba novih tehnologij, ki se uporabljajo tudi v promocijske namene, je ključnega pomena za ohranjanje konkurenčnosti destinacij na trgu. Digitalizacija je prinesla številne nove priložnosti, poleg tega pa tudi izzive pri vključevanju novih tehnologij v promocijo destinacij.
Ključne besede: destinacijski marketing, digitalizacija, VR, platformna ekonomija, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 454; Prenosov: 58
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
