| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 169
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Souporaba električnih avtomobilov v urbanih območjih kot primer dobre prakse delitvene ekonomije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Nikolina Jović, 2023, diplomsko delo

Opis: Delitvena ekonomija, v kateri več posameznikov souporablja eno dobrino, je čedalje bolj pomembna tudi v logistiki. S pomočjo logistike se izmenjujejo informacije in fizična sredstva, vse z namenom znižanja logističnih stroškov, povečanja zasedenosti transportnih vozil in boljšega izkoristka skladiščnega prostora. To velja tudi za souporabo vozil na primeru Italije in Srbije, kjer je cilj čim večja uporaba vozil v urbanih območjih, da bi se izognili negativnim učinkom. Namen diplomskega dela je predstaviti prednosti delitvene ekonomije pri souporabi električnih avtomobilov v urbanih območjih ter raziskati platforme in razširjenost uporabe električnih avtomobilov v izbranih državah. Raziskali bomo ponudnike za tovrstno storitev v izbranih državah in v empiričnem delu analizirali ter primerjali te ponudnike glede na različne parametre (stroški, dostopnost, pogoji uporabe itd.). Za ponazoritev primera dobre prakse smo izbrali Italijo, in sicer mesto Milano, kjer obstajajo številne platforme, ki ponujajo izključno električna vozila. Za razliko od Italije pa je situacija v Srbiji precej drugačna, saj je manj ponudnikov tovrstnih storitev in so te omejene na najem avtomobila izključno za cel dan ali več dni ter v ponudbi nimajo električnih vozil.
Ključne besede: delitvena ekonomija, souporaba, električni avtomobili, logistika, urbano območje
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 34; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

2.
Prihodnost samozaposlovanja: trendi, izzivi in priložnosti v gig ekonomiji
Matevž Antloga, 2023, diplomsko delo

Opis: Samozaposlovanje se v zadnjem času izkazuje kot vse bolj privlačna alternativa klasičnim oblikam zaposlitve. Samozaposlitev ali tako imenovano samostojno podjetništvo omogoča inovativnim posameznikom priložnost, da sledijo svoji želji po neodvisnosti ter uresničujejo svoje podjetniške vizije. Uspeh pri delu pa od njih zahteva spretnosti na različnih področjih, za katere morda niso specializirani. V okviru diplomskega dela smo analizirali raznolike oblike samozaposlitve, razčlenili prednosti, ki spremljajo to obliko del, ter predstavili stanje, samozaposlenosti v Evropski uniji. Posebej je treba poudariti, da se številni posamezniki, ki delujejo kot samozaposleni, vse bolj vključujejo v gig ekonomijo. Gig ekonomija predstavlja gospodarstvo, v katerem sodelujejo posamezniki, ki se ukvarjajo z izvajanjem kratkoročnih in začasnih nalog. Gig delavci delo ali projekte, ki jih želijo opravljati, najdejo preko različnih platform, na katerih se povezujejo z naročniki, ki potrebujejo določene storitve. Na ta način lahko gig delavci sprejemajo različna dela in ponudbe, ki ustrezajo njihovim znanjem. To jim ponuja veliko fleksibilnosti, saj lahko dela, ki jih bodo opravili, razporedijo po lastnih željah. Z različnimi deli pa pridobivajo tudi znanja in izkušnje, ki jim lahko pomagajo pri nadaljnji podjetniški poti. Na podlagi sekundarnih podatkov smo predstavili trende izzive in priložnosti, ki jih prinaša gig ekonomija. Prav tako smo opisali različne platforme in vrste del, v katere se lahko vključujejo gig delavci. V aplikativnem delu raziskave smo izvedli anketo, v katero smo vključili gig delavce iz Slovenije. Namen raziskave je bil raziskati trenutno stanje gig ekonomije v Sloveniji. Z anketnim vprašalnikom smo raziskali različne vidike del, ki jih izvajajo gig delavci. Preučili smo njihovo stopnjo zadovoljstvo s tovrstnim delom ter analizirali trende, izzive in priložnosti, ki se pojavljajo. Pridobili smo vpogled v številne pozitivne vidike, ki jih prinaša gig ekonomija, ko sta fleksibilnost in lasten nadzor. Hkrati smo identificirali tudi nekatere izzive, s katerimi se soočajo gig delavci v Sloveniji, med njimi povečano konkurenco, nepredvidljivost prihodka in pomanjkanje socialnih ugodnosti. Ugotovili smo, da bo imel tehnološki napredek ključno vlogo pri oblikovanju gig ekonomij v prihodnosti.
Ključne besede: samozaposlovanje, samozaposleni, samostojno podjetništvo, mikropodjetništvo, gig ekonomija, gig delavci
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 249; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

3.
Digitalna transformacija in trajnostni razvoj
Tanja Germ, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo digitalne transformacije in njenega vpliva na trajnostni razvoj podjetij. V začetku smo si zastavili tri hipoteze, ki smo jih z analiziranjem razpoložljive literature preučili. Ponuja vpogled v zapleteno prepletanje digitalne transformacije in trajnostnega razvoja ter poudarja pomen premišljenega pristopa k obema področjema za uspešne in trajnostne organizacije. Opredelili smo tudi ključne izzive in ovire, s katerimi se soočajo podjetja pri vključevanju trajnostnih in digitalnih dejavnosti. Ti izzivi vključujejo težavnost uvajanja novih tehnologij, prilagajanje poslovnih modelov, potrebo po stalnem usposabljanju zaposlenih in spremembe v organizacijski kulturi. Naša raziskava je tudi pokazala, da je za uspešno trajnostno transformacijo potreben celovit pristop, ki vključuje tako tehnološke in poslovne vidike kot tudi družbeno odgovornost podjetij. Poudarili smo tudi pomen skrbnega vodenja in upravljanja v procesu digitalne transformacije ter trajnostnega razvoja. Organizacije, ki so uspešno združile te vidike, dojemamo kot bolj inovativne, imajo pa tudi konkurenčno prednost ter sposobnost prilagajanja hitrim spremembam na trgu. Iz v začetku zastavljenih ciljev so izhajale tri hipoteze, ki smo jih potrdili, saj je bila ugotovljena visoka prepletenost med pojmoma digitalna transformacija in trajnostni razvoj. Tu pa je polno še drugih spremljevalnih tehnologij, strategij in pojmov, s katerimi se srečujejo podjetja na poti do trajnostnega poslovanja.
Ključne besede: Digitalna transformacija, trajnostni razvoj, trajnostno poslovanje, krožna ekonomija, okolje, družbena odgovornost, digitalizacija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

4.
Aktualni trendi v digitalizaciji : izzivi in priložnosti za destinacijski marketing
Maja Turnšek, Tjaša Alegro, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Destinacijski marketing je v zadnjih dveh desetletjih doživel pravo preobrazbo zaradi razvoja interneta in sodobne IKT tehnologije. To je označeno z globalno koncentracijo moči digitalnih platform in spremembami, ki sledijo družbenoekonomskim krizam v zadnjih dveh desetletjih. Osrednji del komuniciranja turističnih destinacij oziroma DMO-jev danes poteka prek uradnih spletnih strani in družbenih omrežij, kot so YouTube, Facebook, Instagram in v zadnjih letih Tik Tok. Prav tako je s pojavom pandemije COVIDA-19 veliko DMO-jev razširilo svojo promocijo tudi z virtualnimi vsebinami, in sicer s 360-stopinjski posnetki destinacij, znamenitosti, muzejev, z VR ogledi, s pomočjo VR očal in z AR mobilnimi aplikacijami. V marketinških kampanjah so v tem času nagovarjali goste, naj spoznavajo lastno državo oziroma da so varna destinacija, in jih vabili k obisku. Uporaba novih tehnologij, ki se uporabljajo tudi v promocijske namene, je ključnega pomena za ohranjanje konkurenčnosti destinacij na trgu. Digitalizacija je prinesla številne nove priložnosti, poleg tega pa tudi izzive pri vključevanju novih tehnologij v promocijo destinacij.
Ključne besede: destinacijski marketing, digitalizacija, VR, platformna ekonomija, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 219; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Delo na črno in siva ekonomija v sezonskem delu v kmetijstvu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Larisa Leskovšek Potočan, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno lažjemu razumevanju dela na črno in sive ekonomije na splošno kot tudi v kmetijstvu. Razloženo je, kaj je delo na črno, in prikazano, kako in v kakšni količini se pojavlja v različnih državah sveta. Obrazloženo je, kdaj in kdo so izjeme dela na črno in kateri državni organi opravljajo nadzor nad zakonitim delom. Prikazano je tudi, v kakšni meri so izvajali nadzore in koliko je bilo dejanskih kršitev. Opisano je tudi delo na črno v kmetijstvu in njegove pojavne oblike. Storjena je bila primerjava deleža dela na črno, ki se pojavlja po svetu, in dela na črno v kmetijstvu. Ugotavljala sem tudi, v katerih kmetijskih panogah se delo na črno največkrat pojavlja. Po celovitem pregledu dela na črno na splošno in v kmetijstvu sem se osredotočila še na sivo ekonomijo. Razložila sem pojem sive ekonomije in ugotovila, kje in v kakšnih oblikah se na svetu največkrat pojavlja. Nato sem se ponovno osredotočila na kmetijski sektor. Storjena je bila primerjava sive ekonomije v kmetijstvu v različnih evropskih državah. Poskušala sem poiskati tudi vzroke za njeno nastajanje in panoge, kjer se največkrat pojavlja. Kot zadnje sem opisala tudi ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjšanje sive ekonomije in dodala nekaj predlogov, ki bi lahko k temu tudi pripomogli.
Ključne besede: delo na črno, siva ekonomija, kmetijstvo, sezonska dela, nezakonito delo, nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 285; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (766,89 KB)

6.
Filozofski vplivi na avstrijsko subjektivistično šolo ekonomije
Karmen Marguč, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Ideje avstrijske subjektivistične šole ekonomije je mogoče razumeti s prepoznavanjem filozofskih vplivov, ki so prispevali k oblikovanju vodilnih misli takratnih ekonomistov. Zaradi omejenosti literature s tega področja bo predstavljen pregled filozofskih vplivov na avstrijsko šolo ekonomije in opravljena analitična raziskava morebitnih medsebojnih vplivov. Rezultati raziskave so pokazali, da so na avstrijsko šolo vplivali številni filozofi, kot so Aristotel, Brentano, Weber, in kritična usmerjenost do logičnih pozitivistov. V osnovnih temeljih ostaja šola zvesta Mengerjevim principom, zaradi česar je zanimiva za nadaljnjo, bolj analitično študijo.
Ključne besede: individualizem, filozofija, vpliv, ekonomija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 108; Prenosov: 0

7.
Vpliv digitalizacije na trg dela in vloga digitalnih veščin
Teodora Petrovska, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje vpliv digitalizacije na trg dela ter raziskuje pomembnost digitalnih veščin v današnji digitalni dobi. Hitri tehnološki napredki in vsa večja uporaba digitalnih orodij ter platform so temeljno preoblikovali način dela. Študija raziskuje učinke digitalizacije na trende zaposlovanja, zahteve za delo in splošno strukturo trga dela. Posebej se osredotoča na raziskovanje sprememb, ki jih digitalizacija prinaša v naravo dela, povpraševanje po veščinah ter izzive in priložnosti, ki jih to predstavlja za posameznike, organizacije in družbo. Ugotovitve raziskave bodo prispevale k boljšemu razumevanju vpliva digitalizacije na trg dela ter vlogo digitalnih veščin pri oblikovanju prihodnosti dela.
Ključne besede: Digitalizacija, trg dela, digitalne veščine, tehnološki napredek, tehnološke inovacije, digitalna transformacija, digitalna ekonomija, tehnološko opismenjevanje, zaposlovanje v digitalni dobi, avtomatizacija, umetna inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 331; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

8.
Napredne tehnologije in metodologije za pametno proizvodnjo : magistrsko delo
Ana Bedrač, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen koncept pametne proizvodnje. Predstavljene so ključne značilnosti, ki po mnenju različnih avtorjev oblikujejo pametno proizvodnjo. Obravnavanih je več primerov oz. konceptov pametne proizvodnje, pri čemer se podrobneje osredotočamo na opredelitev pametne proizvodnje po avtorju A. Kusiaku. Predstavljene so ključne tehnologije in metodologije, ki so že v uporabi ali pa imajo velik potencial, da se bodo še uveljavile. Magistrska naloga vključuje sodobne trende na področju pametne proizvodnje. Izpostavljene so tehnologije in metodologije, ki so trenutno najsodobnejše, še posebej pa napredne proizvodne tehnologije, strojno učenje in tudi blokovne verige v povezavi z ekonomijo strojev. Nekatere od predstavljenih tehnologij in metodologij so obravnavane na praktičnih primerih.
Ključne besede: pametna proizvodnja, umetna inteligenca, strojno učenje, globoko učenje, blokovne verige, ekonomija strojev, veliki podatki, kibernetsko-fizični sistem, digitalni dvojček, internet stvari, pametni materiali.
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 491; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

9.
Samoocena zdravja stomistov v sloveniji
Maša Sopotnik Nedeljko, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Samoocena zdravja je uveljavljena metoda ocene zdravstvenega stanja, ki se uporablja kot zanesljiva metoda napovedovanja obolevnosti, poslabšanja zdravstvenega stanja in umrljivosti. Življenje s stomo zahteva prilagajanje, spremembe življenjskega sloga in bolj izpostavljeno čustveno doživljanje družbene vloge. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako stomisti v Sloveniji ocenjujejo svoje zdravje. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Anketni vprašalnik je bil oblikovan glede na hipoteze in raziskovalna vprašanja. V raziskavo je bilo povabljenih 220 stomistov s trajno ali začasno izločalno stomo. Dobljeni podatki so bili obdelani z računalniškim programom IBM SPSS Statistics, prikazani v obliki tabel, uporabljena je bila opisna metoda interpretiranja rezultatov. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 170 stomistov (odzivnost: 77,2 %), od tega 92 (54,1 %) žensk in 78 (45,9 %) moških. Povprečna starost je bila 40–60 let (SD ± 22,56). Trajno stomo je imelo 164 (97 %) anketirancev, 129 (76,3 %) zaradi malignega obolenja, 45 (20,2 %) jih je imelo pridružene srčno-žilne bolezni. Skupno so anketiranci ocenili svoje zdravstveno stanje s povprečno oceno 3,13. Razprava in sklep: Ugotovitve naše raziskave so pokazale razlike v zdravju, počutju in doživljanju življenja v ranljivi populaciji stomistov. Potrdili smo razlike v samooceni zdravja med spoloma in med tistimi z malignimi in pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Nismo dokazali statistično značilne razlike v samooceni zdravja bolnikov z različnimi oblikami stome (trajna ali začasna). V raziskavi smo ugotovili, da je samoocena zdravja stomistov v Sloveniji na dokaj nizki ravni, kar nakazuje potrebo po izboljšavah, saj ima samoocena zdravja pomembno vlogo pri kreiranju zdravstvene politike.
Ključne besede: samoocena zdravja, stomisti in izločalna stoma, ekonomija v zdravstvu in preživetje
Objavljeno v DKUM: 01.03.2023; Ogledov: 400; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

10.
Pravo in ekonomija : pravo, ekonomija in epidemija
2022, zbornik

Opis: Epidemija Covid-19 je pomembno posegla v vse segmente življenja: izobraževanje, delo, zdravje, poslovanje, delovanje pomembnih institucij ipd. Prispevki v zborniku izpostavljajo različne segmente in težave, ki so se zaradi epidemije in posledično zaprtja družbe pojavile. Obravnavajo vpliv epidemije na vzpostavitev povezave med strateško-razvojnim in proračunskim načrtovanjem, na pravice intelektualne lastnine v smislu učinkovitejšega zagotavljanja zdravil in cepiv, na študij v smislu zagotavljanja gradiv, ki so avtorskopravno varovana, in uvedbo pouka na daljavo. Posebej je izpostavljena vloga zaprtja družbe pri razvoju novih tehnologij trženja alkohola, analizirane so posledice derogacije pravic gospodarskih subjektov v času epidemije, gospodarska in poslovna negotovost v evrskem območju, ki je bila največja v začetku krize, in možnost meddržavnih tožb pred Sodiščem EU kot mehanizem varstva temeljnih človeških vrednost.
Ključne besede: pravo, ekonomija, epidemija, Covid-19, intelektualna lastnina, pouk na daljavo, gospodarstvo, nove tehnologije, javne storitve, državni proračun, meddržavne tožbe, alkohol
Objavljeno v DKUM: 29.07.2022; Ogledov: 590; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (6,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici