1. Pravo in ekonomija : pravo, ekonomija in epidemija2022, zbornik Opis: Epidemija Covid-19 je pomembno posegla v vse segmente življenja: izobraževanje, delo, zdravje, poslovanje, delovanje pomembnih institucij ipd. Prispevki v zborniku izpostavljajo različne segmente in težave, ki so se zaradi epidemije in posledično zaprtja družbe pojavile. Obravnavajo vpliv epidemije na vzpostavitev povezave med strateško-razvojnim in proračunskim načrtovanjem, na pravice intelektualne lastnine v smislu učinkovitejšega zagotavljanja zdravil in cepiv, na študij v smislu zagotavljanja gradiv, ki so avtorskopravno varovana, in uvedbo pouka na daljavo. Posebej je izpostavljena vloga zaprtja družbe pri razvoju novih tehnologij trženja alkohola, analizirane so posledice derogacije pravic gospodarskih subjektov v času epidemije, gospodarska in poslovna negotovost v evrskem območju, ki je bila največja v začetku krize, in možnost meddržavnih tožb pred Sodiščem EU kot mehanizem varstva temeljnih človeških vrednost.
Ključne besede: pravo, ekonomija, epidemija, Covid-19, intelektualna lastnina, pouk na daljavo, gospodarstvo, nove tehnologije, javne storitve, državni proračun, meddržavne tožbe, alkohol
Objavljeno v DKUM: 29.07.2022; Ogledov: 212; Prenosov: 58
 Celotno besedilo (6,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Delovanje in prilagajanje organizacij v izrednih razmerahAndrej Bernard Marinček, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z delovanjem in prilagajanjem organizacij v izrednih razmerah. Kot primer smo preučevali delovanje različnih organizacij v različnih sektorjih med izrednimi razmerami COVID-19. To smo si izbrali zato, ker so izredne razmere COVID-19 zajele celotno svetovno gospodarstvo in je tu na voljo ogromno podatkov in informacij. Področje smo raziskovali z uporabo literature iz najrazličnejših virov, ki so javno dostopni. Glavni cilj dela je odkriti dobre prakse delovanja organizacij v izrednih razmerah. Najboljše izmed teh smo dokumentirali in podrobneje opisali. Glavni namen tega je, da dobre prakse ostanejo dokumentirane in tako lahko koristijo organizacijam v prihodnjih izrednih razmerah. Taka dokumentacija je izjemnega pomena, saj se dobre prakse delovanja v izrednih razmerah pogosto pozabijo, kadar izredne razmere niso prisotne. To je bil tudi glavni razlog za tako veliko škodo med izrednimi razmerami COVID-19, saj večina organizacij na take razmere ni bila pripravljena, čeprav bi morala biti. Za spopadanje s prihodnjimi izrednimi razmerami bo pripravljenost organizacij zelo pomembna, saj se bo na ta način mogoče izogniti večjemu delu škode, ki jo povzročijo takšne in drugačne izredne razmere. Naše upanje je, da bi bila lahko dela, kot je to, v prihodnje neke vrste navodilo za delovanje in prilagajanje organizacij v izrednih razmerah.
Ključne besede: Epidemija, COVID-19, ekonomija, globalizacija, organizacije
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 490; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,50 MB) |
3. Koncept ekonomije strojev v pametni proizvodnji : diplomsko deloMartin Lenart Štrovs, 2021, diplomsko delo Opis: To diplomsko delo obravnava koncept ekonomije strojev v pametni proizvodnji. Namen je ustvariti jasen pregled nad trenutnim stanjem raziskav na tem področju ter spremljajočih tehnologijah, razumevanje katerih je pogoj za razumevanje ekonomije strojev. Pričujoče delo se najprej osredotoči na osnovne koncepte: internet stvari, agenti, tehnologije razpršenih evidenc, ekonomija strojev ter dva dodatna koncepta; droni v industriji in proizvodnja v oblaku, ki sta tesno vpletena v razvoj tega novega načina sodelovanja med stroji. Sledi pregled trenutnega stanja v industriji kot tudi potrebnih tehnologij za razširitev in uvajanje tehnologije ekonomije strojev v realna proizvodna okolja. Trenutno stanje raziskav je predstavljeno s predstavitvijo ugotovitev in analizo relevantnih razpoložljivih člankov. V sklepu ugotavljamo, da je ekonomija strojev – sodeč po trenutnih raziskavah – zelo obetavno področje, ki je naslednji logičen korak v pametni proizvodnji.
Ključne besede: ekonomija strojev, pametna proizvodnja, internet stvari, tehnologije razpršenih evidenc, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 27.08.2021; Ogledov: 462; Prenosov: 74
Celotno besedilo (894,12 KB) |
4. Covid-19: Črni labod globalne ekonomije?Rok Lovrin, 2021, diplomsko delo Opis: Svet se spopada z epidemijo virusa SARS–Cov-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Leto dni od izbruha epidemije in soočanja z boleznijo se nam porajajo številna vprašanja, vendar na večino izmed teh nimamo odgovora. Izbruh epidemije virusa in posledično bolezni je globoko zarezal tudi v ekonomsko sfero in povzročil negotovo stanje na globalnih trgih in v globalnih ekonomijah. Skozi proučevanje literature smo ugotavljali, da so bile nekatere gospodarske panoge prizadete bolj od drugih, nekatere so popolnoma zaprle svoja vrata, druge pa so z izbruhom epidemije pridobile, se razširile in beležijo znatno boljše poslovne rezultate, kot so jih pred izbruhom epidemije. Ugotavljamo, da dobrih poslovnih rezultatov ne gre pripisovati pripravljenosti na tovrstne dogodke, ampak lahko rezultate pripišemo dejavnostim, s katerimi se podjetja ukvarjajo. Dobri poslovni rezultati so lahko posledica naključja ali sreče. Šele v nadaljnjih letih bo mogoče z gotovostjo trditi, katere panoge in dejavnosti bodo v celoti izkoristile to, kar jim je bilo dano.
Ključne besede: COVID-19, SARS – Cov-2, globalna ekonomija, črni labod
Objavljeno v DKUM: 09.06.2021; Ogledov: 711; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,56 MB) |
5. Pregled zgodovine in razvoja izrabe sončne energije za pridobivanje toplote v EvropiSimon Volč, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obsega predstavitev začetkov uporabe sončne energije za pridobivanje toplote v Evropi ter opis toplozračnih kolektorjev, ki nam omogočajo ogrevanje, razvlaževanje in prezračevanje prostorov. V računskem delu diplomske naloge je s pomočjo računalniškega programa Knauf insulation predstavljena simulacija sanacije dvostanovanjske hiše. Z izbranim programom smo prikazali energetske kazalnike pri obstoječem stanju zgradbe ter po simulaciji sanacije. Diplomska naloga obsega tudi preračun stroškov montaže, namestitve ter vračilno dobo uporabe toplozračnih kolektorjev za izbrano zgradbo.
Ključne besede: sončno sevanje, zgodovina razvoja izrabe sončne energije, sanacija zgradbe starejše gradnje, toplozračni kolektorji, ekonomija, vračilna doba
Objavljeno v DKUM: 27.05.2021; Ogledov: 918; Prenosov: 141
Celotno besedilo (4,39 MB) |
6. Vpliv davčne pismenosti na davčno sodelovanjeMonika Strauss, 2020, magistrsko delo Opis: Gospodarska rast in razvoj sta dva izmed osrednjih ekonomskih ciljev vsake države, ki se
dosegajo na podlagi pobranih javnofinančnih prihodkov. Za nemoteno izvajanje vseh
aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj države, so potrebni prihodki. Slednje država
ustvari na podlagi pobiranja davkov od svojih davkoplačevalcev. Iz različnih razlogov
prihaja do utaj davkov, kar za države pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov, zato je
toliko bolj pomembno, da država usmeri pogled v raziskovanje odnosa državljanov do
obdavčevanja in v raziskovanje njihove davčne morale ter tako opredeli strategije za
povečanje davčne pismenosti.
V raziskavi smo preverjali, kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje
davkoplačevalcev. Uvodnemu delu sledi pregled spoznanj iz literature s področja davčne
pismenosti in davčnega sodelovanja kot podlaga za empirično raziskavo v drugem delu
naloge. Pri pregledu literature smo proučevali povezavo med davčno pismenostjo,
davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika.
V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri
dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način
izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in
demografskimi ter socioekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež
razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična
oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.V raziskavi smo preverjali kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. V samem začetku smo napravili pregled literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja, kar nam je dalo teoretična izhodišča za empirično raziskavo. Pri pregledu literature smo ugotovili in spoznali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika.
V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi in socio-ekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.
Ključne besede: davčna pismenost, finančna pismenost, davčno sodelovanje, davčna morala, davčna utaja, siva ekonomija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 652; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,48 MB) |
7. BRITANSKI VPLIV NA EKONOMSKI IN KULTURNI RAZVOJ MADEIREMaja Vidner, 2011, diplomsko delo Opis: Preteklo je pet stoletij, odkar so prvi Portugalci stopili na Madeiro, to je otok v Atlantskem oceanu, ga začeli naseljevati in izkoriščati njegove naravne vire. Kmalu so visoki potencial otoka, za obdelavo vinske trte in sladkornega trsa, odkrili tuji trgovci, ki so prišli na Madeiro in začeli izkoriščati vse tisto, kar jim je otok ponujal. Med tujci so se največkrat pojavili Angleži, ki so z njihovimi sposobnostmi trgovanja in obdelovanja zemlje, kar hitro prevzeli otoško ekonomijo v svoje roke. Število angleških naseljencev je iz dneva v dan naraščalo, kar je vplivalo na ekonomski in kulturni razvoj otoka. Danes se na otoku najde veliko angleških elementov, kot na primer angleška cerkev in pokopališče, angleška šola, veliko vinskih podjetij z angleškimi imeni in nasploh veliko angleških družin živečih na otoku. V nalogi sem raziskala in opisala faktorje, ki so vplivali na odnose med britansko skupnostjo na Madeiri in portugalskimi prebivalci na otoku in faktorje, ki so vplivali na to, da je danes na otoku mogoče najti toliko elementov angleške kulture. Uporabila sem zgodovinsko metodo za pridobitev in preučitev zgodovinskih določenih dejstev, na katere je imela velik vpliv britanska skupnost na Madeiri, kot je na primer razvoj domačih obrti, šolstva, turizma idr. Analizirala sem statistične dokumente za pridobitev podatkov o vplivu Britancev na ekonomski razvoj, še posebej izvoz in uvoz vina, sladkorja in drugih proizvodov. Za vpogled v britansko življenje na Madeiri danes, sem opravila standardiziran intervju in nestrukturirano opazovala dogodke, ki vključujejo britansko skupnost na Madeiri danes. Kot pričakovano, gre velik del zaslužka za ekonomski in kulturni razvoj otoka, pripisati britanski skupnosti, ki je od 17. stoletja živela na Madeiri in vodila otoško ekonomijo, skrbela za izobraževanje otočanov, razvoj domačih obrti ter pomagala v katastrofalnih situacijah.
Ključne besede: Madeira, Britanska skupnost, Anglikanska cerkev, ekonomija Portugalske, Portugalska – odnosi s tujino – Velika Britanija.
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 459; Prenosov: 12
Celotno besedilo (9,72 MB) |
8. Oblikovanje multisenzorne izkušnje v Posavskem muzeju BrežiceAlen Weber, 2020, diplomsko delo Opis: Turizem je dinamična, razvijajoča se panoga, ki se nenehno prilagaja svetovnim trendom in praksam. Na začetku 21. stoletja turizem postaja ekonomija doživetij in počasi prehaja iz ponujanja storitev v uprizarjanje kakovostnih izkušenj. Koncept izkustvene ekonomije sta na področje turizma umestila Pine in Gilmore leta 1998. Od takrat so se na področju ustvarjanja kakovostnih izkušenj razvile različne metode oblikovanja izkušnje. Eden izmed vidikov uprizarjanja kakovostne izkušnje je vključevanje človeških čutil v ponudbo oziroma oblikovanje multisenzorne izkušnje. Ta vidik temelji na paradigmi utelešenja, ki med drugim pravi, da ljudje spoznavamo svet preko petih čutil. Tako nekateri pravijo, da je kakovost turistične izkušnje odvisna od uspešnosti stimuliranja čim večjega števila čutil. Posavski muzej Brežice je turistični produkt, ki je lahko s svojo prostorsko veličino in priljubljenostjo idealen za razvoj multisenzorne ponudbe. Stanje senzorne dimenzije v muzeju in kako jo izboljšati smo preverjali z anketno raziskavo, ki je bila izvedena na obiskovalcih muzeja. Analiza je pokazala, da v ponudbi muzeja prevladuje vid, največji potencial za razvoj pa ima sluh. Rezultati raziskave morajo biti postavljeni v kontekst epidemije covida-19, saj je bila stimulacija nekaterih čutil, največ dotika, iz varnostnih razlogov zelo omejena.
Ključne besede: multisenzorni turizem, oblikovanje multisenzorne izkušnje, izkustvena ekonomija, Posavski muzej Brežice, čutila
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 564; Prenosov: 81
Celotno besedilo (2,51 MB) |
9. Siva ekonomija v kozmetični industrijiOrnela Kešelj, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pojav sive ekonomije, ki je zelo kompleksen, obsežen, kompliciran in ga je težko definirati. Pojavlja se povsod po svetu in verjetno ga bo težko izkoreniniti. Podrobneje pa smo predstavili problem sive ekonomije in dela na črno v kozmetični stroki.
V diplomskem delu smo natančneje spoznali pojem sive ekonomije in dela na črno. Poiskali smo razloge za njihov pojav in pregledali posledice, ki pa so lahko tako negativne kot pozitivne. Podrobneje smo predstavili vse nadzorne organe, ki so odgovorni za nadzor dela na črno v Republiki Sloveniji, ter preverili, v kakšnem obsegu izvajajo inšpekcijske nadzore v kozmetični stroki. Naredili smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med osebe, ki se ukvarjajo s kozmetičnimi dejavnostmi. V okviru raziskovalnega dela smo si zastavili štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo želeli prikazati realno sliko sive ekonomije v kozmetični stroki v Sloveniji. Rezultati anketnega vprašalnika so v večini potrdili naša predvidevanja, saj smo ugotovili, da je že več kot polovica anketiranih v preteklosti že izvajala delo na črno. Ugotovili smo, da zavedanje o slabem inšpekcijskem nadzoru ni poglavitno vodilo za izvajanje le-tega, pač pa prevladuje dejavnik »dodatni zaslužek«. Najbolj pa nas je presenetila ugotovitev, da se kar 89 % kozmetičnih delavcev v svoji karieri ni nikoli srečalo z nadzorom tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Slovenije.
Ključne besede: kozmetična industrija/dejavnost, siva ekonomija, delo na črno, inšpekcijski nadzor, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 517; Prenosov: 61
Celotno besedilo (730,77 KB) |
10. Slovenci kot Airbnb gostje: poskus segmentacijeAnja Lukan, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava turistični trend airbnb, ki je vedno bolj v porastu tako na nacionalni kot na globalni ravni. Airbnb je spletna platforma, ki v največji meri omogoča souporabo in oddajanje nastanitvenih kapacitet. Temeljni namen naloge je razširitev znanstvenih spoznanj in znanj s praktičnimi implikacijami o uporabnikih Airbnb v Sloveniji. Natančneje, s pomočjo te raziskave bodo lahko slovenski ponudniki nočitev preko Airbnb oz. gostitelji (angl. hosts) imeli večji vpogled v to, kakšni so slovenski gostje Airbnb in kakšni so njihovi potovalni motivi. Teoretični del naloge opredeljuje delitveno ekonomijo, natančneje, delitveno ekonomijo v turizmu in P2P namestitve, opisuje platformo Airbnb, pojasnjuje pa tudi pojme motivacije, motivov in segmentacije. Diplomska naloga zajema raziskavo, pri kateri smo uporabili anketni vprašalnik, s ciljem oblikovati segmentacijo slovenskih gostov Airbnb ter omogočiti vpogled v motive in navade predstavnikov posameznega segmenta na področju namestitve. Zbrane podatke smo obdelali s programom SPSS. Na podlagi rezultatov smo oblikovali osrednjo segmentno skupino, ki temelji na motivih za uporabo. Prav tako smo izdelali vpogled v navade slovenskih uporabnikov Airbnb in ustvarili izhodišča za nadaljnja raziskovanja platforme Airbnb v Sloveniji.
Ključne besede: Airbnb, delitvena ekonomija, segmentacija, motivi, namestitev
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 766; Prenosov: 178
Celotno besedilo (2,09 MB) |
