1. Merjenje ekonomske negotovosti s pomočjo umetne inteligenceDejan Romih, Silvo Dajčman, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Umetna inteligenca vpliva na vsa področja in vse vidike družbenega življenja. V tem prispevku proučujemo merjenje ekonomske negotovosti s pomočjo umetne inteligence, pri čemer uporabljamo Stanford Cable TV News Analyzer, ki omogoča analiziranje kabelskih novic na CNN-u, FOX-u in MSNBC-ju. S pomočjo tega orodja smo razvili tri na kabelskih novicah temelječe indekse ekonomske negotovosti, s katerimi smo dopolnili seznam indeksov ekonomske negotovosti, ki omogočajo poglobljeno obravnavanje tega raziskovalnega področja. Z uporabo vektorskega avtoregresijskega modela smo ugotovili, da šok v poročanju posameznih kabelskih televizijskih postaj o ekonomski negotovosti različno vpliva na ameriško gospodarstvo.
Ključne besede: ekonomija, kabelska novica, negotovost, umetna inteligenca, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 18.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (602,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Od algoritma do prava : pravni, ekonomski in kulturni izzivi umetne inteligence2025, zbornik Opis: Umetna inteligenca vse izraziteje preoblikuje sodobno družbo in prodira na skoraj vsa področja človekovega delovanja – od prava, ekonomije in izobraževanja do medijev in kulture. Znanstvena monografija z naslovom Od algoritma do prava – pravni, ekonomski in kulturni izzivi umetne inteligence združuje prispevke, ki se osredotočajo na izzive, priložnosti in posledice uporabe umetne inteligence v sodobnem svetu: od vpliva na kulturno dediščino, kot je digitalizacija in interpretacija vonjev, ekonomskih vidikov, do pravnih vprašanj, povezanih z delovnimi razmerji, ustavnopravnimi dilemami, odgovornostjo za škodo, pametnimi pogodbami, konkurenčnim pravom, kazenskim pravom in z njeno uporabo v sodnih postopkih. Poseben poudarek je namenjen intelektualni lastnini – komu pripadajo avtorsko varovana dela, izumi in videzi izdelkov, ki jih ustvari umetna inteligenca ali pa so nastali z njeno pomočjo, kot tudi vprašanja, povezana s kršitvami. Monografija tako raziskuje ključne pravne, ekonomske in kulturne izzive umetne inteligence, ter spodbuja razmislek o potrebi po večji regulaciji in odgovornem razvoju tehnologije.
Ključne besede: umetna inteligenca, pravo, kulturna dediščina, ekonomija, konkurenca, pametne pogodbe, intelektualna lastnina
Objavljeno v DKUM: 01.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (7,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Psihološki dejavniki in gibanje cen na finančnih trgih: analiza s pomočjo kazalnika fear & greedDominik Brunec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga analizira vpliv psiholoških dejavnikov na gibanje cen na finančnih trgih, pri čemer je osrednji analitični okvir indeks strahu in pohlepa (Fear & Greed Index – FGI). Delo združuje teoretične osnove psihologije odločanja z vedenjsko ekonomijo, pri čemer izpostavlja vlogo čustev kot pomembnega, a pogosto spregledanega dejavnika pri investicijskih odločitvah. Teoretični del obravnava povezavo med čustvi in kognicijo, vedenjske anomalije, kot so učinek lastništva, pristranskost statusa quo in strah pred izgubo, ter psihologijo naložbenega procesa. Empirični del temelji na statistični analizi povezave med indeksom strahu in pohlepa ter vrednostmi glavnih ameriških borznih indeksov (S&P 500, Dow Jones, Nasdaq, NYSE Composite) in ceno kriptovalute Bitcoin. Uporabljene so metode deskriptivne statistike, Spearmanove korelacije ter neparametrični testi (Kruskal-Wallis, Dunn-Bonferroni). Rezultati potrjujejo obstoj statistično značilne povezave med indeksom strahu in pohlepa in gibanjem delniških indeksov ter razlike v povprečni ceni Bitcoina med različnimi obdobji razpoloženja na trgu (strah, nevtralnost, pohlep). Naloga ugotavlja, da so razpoloženje vlagateljev in širše čustveno stanje na trgu pomembna napovednika kratkoročnih tržnih gibanj. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju psiholoških vplivov na finančne trge ter predstavljajo podlago za oblikovanje učinkovitejših strategij upravljanja tveganj in naložbenega odločanja.
Ključne besede: psihologija vlagateljev, indeks strahu in pohlepa, vedenjska ekonomija, delniški trgi, Bitcoin.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,82 MB) |
4. Potencial ekonomije delitve v logistiki in oskrbovalnih verigah na primeru B2BRene Vršič, 2025, magistrsko delo Opis: Ekonomija delitve postaja vedno bolj pomembna kot rešitev za učinkovito izkoriščanje materialov in virov. Ta pristop omogoča podjetjem, da bolje upravljajo svoje vire, zmanjšajo stroške in povečajo produktivnost. V kontekstu logistike in upravljanja oskrbovalnih verig ima ekonomija delitve potencial, da preoblikuje poslovne prakse, saj spodbuja sodelovanje in souporabo virov med podjetji. Cilj članka je bil raziskati in analizirati koncept ekonomije delitve v kontekstu logistike in oskrbovalnih verig z osredotočenostjo na poslovanje med podjetji (angl. Business to business, v nadaljevanju B2B). Raziskava je bila izvedena z namenom identifikacije trendov, pregleda literature ter prepoznavanja ključnih platform, ki omogočajo ekonomijo delitve v omenjenih
sektorjih. Pomembno je bilo tudi ugotoviti prednosti in izzive, povezane z implementacijo teh konceptov v praksi. Z raziskavo se je želelo poudariti naraščajočo pomembnost ekonomije delitve, še posebej v kontekstu logistike in oskrbovalnih verig, ter spodbuditi nadaljnje raziskovanje in implementacijo teh konceptov za bolj trajnostno in učinkovito poslovanje.
Ključne besede: B2B, ekonomija delitve, pametna logistika, oskrbovalna veriga
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. Zelena digitalna transformacijaAmar Nuhbegović, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava preplet digitalne transformacije in trajnostnega razvoja podjetij, pri čemer je poseben poudarek namenjen konceptu zelene digitalne transformacije. Z izhodiščem, da digitalna transformacija v sodobnem poslovnem okolju ni več izbira, temveč nujnost, delo raziskuje, kako lahko podjetja z uporabo naprednih digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari, veliki podatki, robotika in digitalni dvojčki, izboljšajo svojo konkurenčnost, operativno učinkovitost in obenem prispevajo k trajnostnemu razvoju.
Delo raziskuje tudi vpliv digitalizacije na ESG-dimenzije ter izpostavi koristi in izzive, ki jih ta prehod prinaša – od zmanjšanja ogljičnega odtisa in boljše porabe virov do vprašanj, kot so digitalna neenakost, varnost podatkov in nastanek elektronskih odpadkov.
V sklopu raziskave so analizirani konkretni primeri podjetij, ki s pomočjo digitalnih rešitev uspešno uresničujejo trajnostne strategije in obenem gradijo svojo vlogo kot družbeno odgovorni akterji z večjo prepoznavnostjo na trgu. Ugotovitve potrjujejo, da lahko digitalna transformacija deluje kot ključen pospeševalec trajnostnega razvoja, kadar temelji na premišljenem, strateškem pristopu, odgovornem vodenju in dolgoročni viziji. Vse postavljene raziskovalne hipoteze so bile potrjene, saj rezultati kažejo na močno povezavo med uspešno digitalizacijo, odgovornim poslovanjem in pozitivnim vplivom na trajnostne cilje podjetij.
Magistrsko delo s tem prispeva k boljšemu razumevanju pomena celovite digitalne in trajnostne transformacije ter osvetljuje, kako lahko podjetja s premišljenim povezovanjem teh dveh področij ne le izboljšajo svojo učinkovitost, temveč tudi okrepijo svoj ugled in družbeni vpliv v smeri dolgoročne trajnosti.
Ključne besede: digitalna transformacija, digitalizacija, trajnostni razvoj, krožna ekonomija, družbena odgovornost, okolje, industrija 4.0
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,99 MB) |
6. Integracija konceptov delitvene ekonomije v logistiki in oskrbovalnih verigah : prednosti in izziviMaja Lakić, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na integracijo konceptov delitvene ekonomije v logistiko in oskrbovalne verige ter raziskuje prednosti in izzive, ki jih ta poslovni model prinaša. Delitvena ekonomija temelji na souporabi virov, kar omogoča optimizacijo poslovnih procesov, zmanjšanje stroškov in povečanje fleksibilnosti v logistiki. Povezovanje različnih akterjev na digitalnih platformah omogoča učinkovito izrabo virov in povečanje dostopnosti storitev. Vendar pa ta model ni brez izzivov, kot so nestabilnost prihodkov za ponudnike storitev, pomanjkljiva zaščita delavcev in vprašanja varnosti osebnih podatkov uporabnikov. Kljub tem izzivom so primeri uspešnih integracij delitvene ekonomije v logistične sisteme dokazali njen potencial za izboljšanje učinkovitosti in trajnosti poslovanja v oskrbovalnih verigah. Raziskava se osredotoča na različne poslovne modele, ki temeljijo na delitveni ekonomiji, ter analizira vpliv teh modelov na optimizacijo logističnih procesov, kar omogoča povečanje konkurenčnosti podjetij na trgu. V zaključku diplomsko delo izpostavlja potrebo po ustreznih regulativah in inovacijah za reševanje izzivov, ki se pojavljajo pri integraciji tega koncepta v logistiko in oskrbovalne verige, hkrati pa opozarja na možnosti, ki jih ta model ponuja za trajnostno poslovanje in večjo učinkovitost.
Ključne besede: Delitvena ekonomija, logistika, oskrbovalne verige, poslovni modeli, trajnost in učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 15.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (960,48 KB) |
7. Ekonomija delitve in poslovni modeli: Sodobna interpretacija Porterjevih petih silBrina Zgubič, 2024, magistrsko delo Opis: To magistrsko delo raziskuje odnos med ekonomijo delitve in sodobnimi poslovnimi modeli s prilagoditvijo Porterjevega okvira petih sil in vključitvijo dodatnega elementa: vladne intervencije. Ker se industrije odzivajo na moteče inovacije, zlasti v transportnem sektorju, ima delitvena ekonomija ključno vlogo pri preoblikovanju tržne dinamike. Študija preučuje, kako se podjetja, kot je Uber, ki uporablja platformno usmerjen model, in tradicionalne taksi službe spopadajo s spreminjajočo se konkurenco, pogajalsko močjo potrošnikov in regulativnim okoljem. Dodatek o vladnih posegih poudarja vse večji pomen okoljskih predpisov, varnostnih vprašanj in političnih okvirov pri vplivanju na konkurenčne prednosti in ovire za vstop na trg. Magistrska naloga prav tako analizira strateške posledice delitvene ekonomije na tržno konkurenco, ki jo razlikuje od običajnih panog, hkrati pa spodbuja nove modele ustvarjanja vrednosti in sodelovanja. Celovita preučitev vedenja potrošnikov razkriva zapletenost zvestobe uporabnikov in vedenja pri zamenjavi dobavitelja, ki je nadalje raziskana s primerjalno analizo tradicionalnih poslovnih modelov in poslovnih modelov, ki temeljijo na souporabi. Ključne ugotovitve zagotavljajo dragocen vpogled v razvijajočo se naravo konkurenčnosti v panogi, podprte s podatkovno podprtimi trendi in vizualnimi predstavitvami preferenc vozil in dostopnosti javnega prevoza.
S povezovanjem teoretičnih okvirov z empiričnimi podatki, , raziskava ponuja podrobno in poglobljeno analizo Porterjevih petih sil, posebej prilagojeno kompleksnostim ekonomije delitve, kar vodi do oblikovanja praktičnih strategij za podjetja za uspešno delovanje v dinamičnem in reguliranem okolju.
Ključne besede: Ekonomija delitve, poslovni model, Uber, taksi, Porterjevih pet sil
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,27 MB) |
8. |
9. Razkritje in izkoriščanje potenciala v gig ekonomiji: perspektiva s strani podjetja ter svobodnjaka (freelancerja)Nina Zhang, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo pomen in razsežnost gig ekonomije v Evropski uniji. Za lažje razumevanje delovanja podjetij in freelancerjev v EU na digitalnih platformah obravnavamo poleg gig ekonomije tudi platformno ekonomijo, ki prispeva h globljemu razumevanju freelancinga v sodobni digitalni dobi. Kvalitativna metoda raziskovanja omogoča vpogled v perspektivo podjetij in perspektivo freelancerjev v ekonomskem modelu gig ekonomije. Globinski intervjuji razkrivajo po eni strani dejavnike najemanja freelancerjev in po drugi strani dejavnike sprejemanja specifičnih opravil, nalog, gig del ali projektov. Skozi raziskavo smo ugotovili številne vrzeli, ki jih obravnavamo kot neizkoriščene potenciale v gig ekonomiji in nudijo priložnosti za izboljšave tega ekonomskega modela.
Ključne besede: razkritje potenciala, izkoriščanje potenciala, gig ekonomija, perspektiva podjetja, perspektiva svobodnjaka, freelancing.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,45 MB) |
10. Vloga spola v stroki revizijeDragana Stojkovikj, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziramo vpliv spola v stroki revizije. Namen je raziskati in analizirati vpliv spola na različne vidike revizijskega poklica. V uvodnem delu najprej na kratko predstavimo raziskave, povezane s spolom in poslovno ekonomijo. Na primer pretekle raziskave potrjujejo, da so podjetja z ženskim vodstvom bolj donosna, medtem ko večje ravnovesje spolov v vodstvih bank pripomore k večji finančni stabilnosti in izboljšanemu poslovanju. Sledijo kratke predstavitve organizacijske strukture, enakosti in neenakosti, ki se pojavljajo v poslovnem okolju. Določen del nato namenjamo diskriminaciji in ravnotežju, pa tudi raziskavam, ki so bile opravljene na temo spola in vodenja. To povezujemo z vplivom spolnih razlik na izbiro revizorja in kakovost revidiranja. Slednje poveženo z opisom, kaj je revizijska komisija in ali spol vpliva nanjo. Osrednji del diplomskega dela posvetimo vplivu spola v reviziji. Na podlagi raziskave predstavimo, kako spol vpliva na revizijsko ekipo, med revizijskim procesom in vodenje revizijskega podjetja. Pri tem predstavimo ugotovitve več avtorjev preteklih raziskav glede spola na različne vidike revizijskega poklica. Na primer, raziskujemo karierno pot revizorjev in razlike v plačilu med revizorji in revizorkami, razlike, ki se pojavljajo med revizorji in prevladujočimi stereotipi. Zaključimo z ukrepi za odpravljanje ovir in spodbujanje enakosti ter doseganjem raznolikosti in ravnotežja v revizijskem podjetju. Revizijska podjetja so uvedla programe za spodbujanje želene ravni uravnoteženja med delom in zasebnim življenjem, s ciljem podpore zaposlenim pri doseganju te ravni uravnoteženja. Ti programi so zasnovani za olajšanje okrevanja zaposlenih po napornem delu, kar je povezano z izboljšano delovno uspešnostjo ter boljšimi zdravstvenimi izidi. V raziskavi smo ugotovili, da številne raziskave kažejo, da vključevanje žensk v revizijo prinaša pozitivne spremembe, vendar ni neposrednih dokazov, da bi to vplivalo na stroko revizije. Na drugi strani pa smo ugotovili, da velja, da po mnenju večine avtorjev imajo ženske v revizijskih podjetjih manj možnosti za karierno napredovanje kot moški. Obstajajo namreč raziskave, ki potrjujejo, da imajo ženske težje karierno napredovanje zaradi njihove vloge matere in družbenih pričakovanj, da bodo skrbele za otroke. Za stroko revizije v Sloveniji je zastopanost raznolikosti spolov premalo raziskana, zato bi bilo treba v prihodnje na to temo opraviti raziskave.
Ključne besede: revizija, stroka revizije, spol, poslovna ekonomija, stereotipi, karierno napredovanje, revizijska podjetja
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,82 MB) |
