Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo analizirali vpliv dodajanja superabsorberja (SA) v obliki kalijevega poliakrilata na življenjsko dobo sadik solate Lattuca sativa L. Var. Comice (BVP4883) in po metodi stroškov in koristi pregledali ekonomsko smiselnost dodajanja omenjenega SA. Rezultati poskusa potrjujejo, da lahko z dodatkom SA povečamo količino zadrževane vode v vsebnikih sadik, kar kažejo podatki iz prvega tehtanja. Vezana voda zaznavno v zelo podobni intenziteti zapušča vsebnike z in vsebnike brez dodatka SA. V ugodnih pogojih je obdobje, ko so rastline še primerne za prodajo (ocena več kot 3), za 5 dni daljše v vsebnikih z dodanim SA kot pri kontroli, kar pomeni, da se prodajno obdobje zaradi tega dejansko podvoji. V manj ugodnih pogojih ocena rastlin več kot 3 ostane pri vsebnikih z dodanim SA le en dan dlje kot pri kontroli. Sadike pod tovrstnimi neugodnimi pogoji ne vzdržijo niti običajnega prodajnega obdobja, ki traja 5 dni. Dodajanje SA v vsebnike sadik solatnic na pregledovanem primeru pomeni povečanje PLC vsebnika za 2,1%. Glede na dosežene rezultate ocenjujemo, da se zaradi podaljšanja časa v prodaji lahko trgovinski kalo zniža za vsaj 40%. Znižani kalo, ki neposredno vpliva na prihodke ter količino vračila in tudi vrednost sanacije vračila, daje izjemno pozitiven učinek glede gospodarnosti tovrstne pridelave. Točka preloma pri % kala na osnovi podanih predpostavk in brez upoštevanja stroškov sanacije kala znaša pri poskusu s SA 4,9 % in pri kontroli brez SA 6,8 %.
Ključne besede: superabsorpcijski polimeri, kalijev poliakrilat, pridelava sadik, ekonomičnost
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 491; Prenosov: 40
Celotno besedilo (8,42 MB)

Opis: Z magistrsko nalogo smo proučevali tržni potencial predelave mokarjev (Tenebrio sp.) in 8 različnih izdelkov iz njih (proteinskih praškov in pekovskih zmesi) ter koeficient ekonomičnosti glede na predelavo. Izdelali smo poslovni načrt po modelu Canvas in kalkulacijo skupnih stroškov, v kateri smo s programom Excel ocenili vse pomembne ekonomske parametre. Ocenili smo stroške materiala in pripravili model prodaje izdelkov za prvi dve leti poslovanja. Ugotovili smo, da naši izdelki predstavljajo velik tržni potencial na slovenskem trgu, saj teh izdelkov na njem še ni. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava mokarjev ekonomsko upravičena. Predelava mokarjev je pri vseh izdelkih ekonomsko upravičena, saj so vsi koeficienti ekonomičnosti > 1. Največji tržni potencial smo ugotovili pri proteinski kaši (Ke = 6,45). S finančnim načrtom smo določili denarni tok, ki nam je pokazal, da je za prvi dve leti poslovanja primerna oblika dejavnosti s. p., v tretjem letu pa prehod na d. o. o. Zaključimo lahko, da Slovenija predstavlja potencialno trg za izdelke iz mokarjev in da lahko idejo zaradi sprostitve zakonodaje realiziramo v zelo kratkem času.
Ključne besede: mokarji, predelava, ekonomičnost, poslovni model, trženje
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 1620; Prenosov: 224
Celotno besedilo (5,44 MB)

Opis: V svetovnem gospodarstvu so bila skozi zgodovino vedno prisotna različna obdobja gospodarske rasti, od obdobja ekspanzije, do obdobja krčenja ter obdobja kontrakcije oziroma padca le te. V zadnjih dvesto letih smo imeli tudi na Slovenskem opraviti s štirimi vidnejšimi krizami, ki so se pojavile vedno le sekundarno kot posledica velikih kriz v vodilnih svetovnih ekonomijah. Zadnja je nastopila v letu 2009, ko je Evropa zdrsnila v recesijo in težave, ki so bile sprva omejene le na bančni sektor. Krizi v finančnem sektorju je nato sledil prenos krize na celotno gospodarstvo. Zaostrene finančne in gospodarske razmere imajo učinek na večino funkcij v podjetju in s tem vpliv na poslovni rezultat podjetja. Podjetje se mora v zaostrenih razmerah znati učinkovito prilagajati vsem spremembam in jih obravnavati kot izziv za kreativno, ustvarjalno in učinkovito delo. Običajno je podjetje odvisno od dobrega vodenja, izkušenj in znanj menedžmenta, v veliko pomoč pa so tudi zunanje informacije in okolje. Posledice gospodarske krize so različne med panogami in nadalje tudi med posameznimi podjetji v panogi. V zadnjem desetletju so bili ti vplivi posebej močni v gradbenem sektorju in sektorjih povezanih z njim, kar je tudi obravnavano v diplomskem delu. O glavnih znakih krize, kdaj in kje se je kriza najprej pojavila, s čim je povezana in še o več značilnostih krize, prikazujemo v prvem delu diplomskega dela. Empirični del naloge pa temelji na analizi poslovanja proučevanega podjetja X v obdobju od 2011 do 2014.
Ključne besede: gospodarska kriza, analiza poslovanja, kazalniki uspešnosti, ekonomičnost, financiranje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 1647; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Cilj raziskave je bil oceniti ekonomiko turistične dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Kmetija se ukvarja z mlečno proizvodnjo, vendar ta ne prinaša dovolj dohodka, zato razmišljamo o uvedbi dopolnilne dejavnosti. V prvi fazi so bile na osnovi metodologije kalkulacij skupnih stroškov razvite kalkulacije za posamezne kmetijske pridelke in proizvode, ki se bodo kasneje potrebovali za potrebe turistične dejavnosti na kmetiji. V naslednji fazi je sledila primerjalna analiza skupnih stroškov prihodkov. Uporabljena je bila tudi anketa, ki bo v pomoč pri ugotovitvah, kaj si ljudje še dodatno želijo na turističnih kmetijah. Z raziskavo ocenjujemo ekonomičnost turistične dejavnosti ter ekonomiko obsega storitve za zagotovitev enega delovnega mesta na kmetiji. Rezultati analize so pokazali, da je usmeritev v turistično dejavnost ekonomsko upravičena (Ke = 1,22). Del raziskave je bila tudi anketa, s pomočjo katere se je definiral profil obiskovalcev.
Ključne besede: ekonomičnost, turistična dejavnost, simulacijski model, anketa, kontigenčne preglednice
Objavljeno v DKUM: 28.09.2015; Ogledov: 1105; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Lan glede na namen uporabe delimo na oljni (glavni pridelek so semena), predivni (glavni pridelek so vlakna) in vmesni oziroma prehodni lan (pridelek so semena in vlakna). Semena so uporabna v prehrani ljudi in živali zaradi vsebnosti alfa-linolenske kisline (omega-3 maščobne kisline), vlaknin in lignanov, ki pozitivno vplivajo na zdravje. Iz semena stiskajo olje, ki je uporabno ne samo v prehrani ljudi ampak tudi v industriji za izdelavo barv, maziv, linoleja, kozmetike itd. Lanena vlakna so široko uporabna v tekstilni industriji, povečuje pa se tudi njihova uporabnost pri izdelavi najrazličnejših kompozitov, gradbenega materiala in papirja. V opazovanem obdobju med letoma 1992 in 2012 je sicer opaziti trend zmanjševanja površin, namenjenih pridelavi lanu. Posledično se je zmanjševala tudi skupna količina pridelka tako vlaken kot tudi semena. Cene lanu pa so se skozi opazovano obdobje višale. Na območju EU je pridelava lanu pogojena predvsem z ukrepi Skupne kmetijske politike. Francija je največja svetovna pridelovalka in izvoznica predivnega lanu, med tem ko je Kanada največja pridelovalka in izvoznica oljnega lanu. Največ prediva uvozi Kitajska za svoje tekstilne potrebe, ZDA in EU pa uvozita največ lanenega semena. Površina, posejana z lanom, v Sloveniji je majhna, premajhna, da bi bila zabeležena med podatki SURS-a. Glede na razmere na trgu, agrotehniko pridelave in vremenske razmere so pri nas bolj ustrezne razmere za pridelavo oljnega kot predivnega lanu. Izdelali smo kalkulacijo stroškov pridelave oljnega lanu v Sloveniji. Z upoštevanjem trenutne agrotehnike pridelave in stroškov pridelave ter danih odkupnih cen je ekonomsko upravičena pridelava oljnega lanu le ob predpostavki, da se proda izključno pridelano seme, slama pa se pusti na njivi. V tem primeru izračun koeficienta ekonomičnosti kaže, da je pridelava oljnega lanu upravičena pri pridelku vsaj 900 kg semena/ha.
Ključne besede: lan, uporabnost, kalkulacija stroškov, ekonomičnost pridelave.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2015; Ogledov: 2138; Prenosov: 284
Celotno besedilo (1,54 MB)