1. Nezakonita trgovina z ogroženimi vrstami ptic : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIza Sekirnik, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava ekološko kriminaliteto, ki postaja ena vse bolj aktualnih problematik sodobnega sveta. Naloga v ospredje postavlja osvetlitev kriminala nezakonitega trgovanja z zaščitenimi živalskimi vrstami kot so ptice po svetu, v Evropski uniji in Sloveniji. Za lažjo predstavitev dejanskega obsega nezakonite trgovine z ogroženimi vrstami ptic je kot primer navedenih nekaj držav, kjer je bila tovrstna problematika zaznana skozi leta. Naloga zajame tudi pravne okvirje v Sloveniji in Evropski uniji kot tudi njuno vpetost v problematiko, kot članici svetovne Konvencije CITES o varovanju zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst. Konvencija CITES je globalno pomembna, saj tvori in sproti ureja seznam ogroženih vrst in jih tako posledično varuje s pravnimi okvirji, ki veljajo za vse države članice, katerih število se konstantno povečuje. S pomočjo sekundarne analize virov je v diplomskem delu izvedena raziskava na temo zaznavanja nezakonite trgovine z ogroženimi vrstami ptic, njenem porastu skozi leta, najbolj izpostavljenih državah in vrstah ptic ter o kaznih, ki so dodeljene storilcem. Diplomsko delo se zaključuje v spoznavanju, da se porasta tovrstne kriminalitete zaveda vse več držav, kar se kaže v želji po odkrivanju same nezakonite trgovine z zaščitenimi vrstami ptic, sprejemanju Konvencije CITES, medijski izpostavljenosti, pravnih ureditvah na tem področju, predvsem pa v obstoju novejših raziskav o pojavnosti tovrstne kriminalitete in v globalnem pristopu do reševanja oziroma odpravljanja problematike.
Ključne besede: ekologija, kriminaliteta, ogrožene vrste ptic, trgovanje, CITES, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 138; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (980,75 KB) |
2. Ekološka kriminaliteta v slovenskem gorskem svetu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLovro Pompe, 2023, diplomsko delo Opis: Ekološka kriminaliteta je rastoč problem, ki zahteva vse več obravnave, tako v tujini kot tudi pri nas. V preteklosti človeštvo temu problemu ni posvečalo veliko pozornosti, v današnjem času pa je ukrepanje na tem področju nujno za trajnostni razvoj posameznih regij.
Diplomsko delo obravnava slovenski sistem varovanja narave in prikaže najpogostejše kršitve in statistično gibanje njihovega števila skozi šestletno obdobje, od leta 2016 do 2021. Pri tem se osredotoči na gorenjsko statistično regijo, ki vsebuje največji del slovenskega gorskega sveta, in bolj podrobno na območje Triglavskega narodnega parka (TNP). Z analizo statističnih podatkov o kršitvah je bilo ugotovljeno, da so bila v šestletnem obdobju kazniva dejanja ekološke kriminalitete na območju Gorenjske v upadu, kršitve Zakona o ohranjanju narave na območju Gorenjske pa v porastu. Na območju TNP je bil v šestletnem obdobju ugotovljen porast zabeleženih kršitev. Pri primerjavi gibanja trenda ekološke kriminalitete v gorskem svetu in gibanja trenda ekološke kriminalitete na splošno v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da porast pri prvem ni bil izrazitejši od porasta pri drugem.
Na podlagi ugotovitev je mogoče zaključiti, da so izboljšave možne na področju izvajanja Zakona o ohranjanju narave. Učinkovitejše izvajanje zakona lahko Slovenija doseže s povečanjem intenzivnosti nadzora, kar vključuje povečanje števila nadzornih kadrov in optimizacijo njihovega dela. Iz raziskave je razvidno tudi, da je možno učinkovitejše izvajanje Zakona o TNP, kjer je mogoča rešitev povečanje števila nadzornih kadrov, skladno s povečevanjem obiska narodnega parka. Prav tako je možno v TNP vzpostaviti bolj trajnosten sistem mobilnosti, ki bi omogočal večjemu številu obiskovalcev gibanje po narodnem parku brez osebnih vozil.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, prekrški, ekologija, nadzorstvo, gorski svet, sankcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.04.2023; Ogledov: 377; Prenosov: 97
Celotno besedilo (885,59 KB) |
3. Družbena kritičnost s poudarkom na ekologiji skozi umetnost kolaža in fotomontaže : magistrsko deloZoja Podbrežnik, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga Družbena kritičnost s poudarkom na ekologiji skozi umetnost kolaža in fotomontaže opisuje zgodovinski pregled kolažne ter fotomontažne tehnike manipuliranja s fotografskimi podobami. Na podlagi ekologije in problematike onesnaževanja, ter kako se ta povezuje z umetnostjo, opišem EKO 8, Mednarodni trienale umetnost in okolje / Pismo za prihodnost ter del njegove zgodovine nastanka. Obravnavam izbrane avtorje Johna Heartfielda, Marthe Rosler, NSK – Novega kolektivizma, Staneta Jagodiča, Polonce Lovšin in Jimmy Turrella ter njihova dela, ki temeljijo na tehniki kolaža, fotomontaže in na družbeni kritičnosti. Ob tem predstavimo tudi razmisleke izbranih filozofov in umetnikov o pomenu in problematiki ekologije v današnji družbi in njihovo vlogo družbene kritike ter odgovore na vprašanje, kje tiči problem krize. V zaključnem delu naloge predstavimo svoje praktično delo z naslovom Kako Lahko¬¬?, ki v ospredje postavlja problematiko onesnaževanja našega planeta. Izdelano je v tehniki fotomontaže. S pomočjo filozofskih razmislekov o ekologiji (Arne Naess in drugih) ter skozi dela umetnikov, ki se poslužujejo kolaža in fotomontaže ter so družbeno kritična, analiziramo korake svojega umetniškega ustvarjanja.
Ključne besede: Kolaž, fotomontaža, družbena kritičnost, globoka ekologija.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 517; Prenosov: 66
Celotno besedilo (4,93 MB) |
4. Energetska optimizacija vzporedno delujočih procesov za proizvodnjo formaldehida in zmanjševanje emitiranih količin co2 : doktorska disertacijaJózsef Mursics, 2020, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava energetsko optimizacijo delujočih procesov za proizvodnjo in nadaljnjo predelavo formaldehida in zmanjševanje obremenjevanja okolja s posebnim poudarkom na minimizaciji celotnih količin emitiranega CO2.
Odpadni plini proizvodnega procesa pridobivanja formalina, morajo ustrezati okoljskim predpisom EU, ki bodo pričakovano zahtevali zmanjšanje vsebnosti formaldehida in hlapljivih organskih spojin. V tem cilju smo razvili dva postopka:
• postopek, ki vključuje nadgradnjo obstoječih postopkov odstranjevanja formaldehida in ostalih hlapljivih organskih spojin z dodatno absorpcijsko napravo in
• postopek sosežiga odpadnih plinov, ki nastanejo pri postopku pridobivanja formalina s kovinskim oksidom, z zemeljskim plinom v plinski turbini, kjer se formaldehid in hlapne organske spojine v celoti odstranijo, hkrati pe se pridobiva tudi električna energija.
Računalniške simulacije smo izvedli s programskim paketom Aspen Plus, z upoštevanjem ravnotežne konstante absorbcije in reakcije nizkih koncetracij formaldehida v vodi.
Ekonomske analize so potrdile, da je možno z ustrezno zasnovo vzporedno delujočih procesov znatno znižati obratovalne in fiksne stroške in emisije formaldehida v okolje zmanjšati za več kot petkrat, v primeru prve metode (srebrov katalizator) in na ničelno vrednost v primeru druge metode (kovinskooksidni katalizator).
Ključne besede: proizvodnja formalina, formaldehid, odpadni industrjski plini, proizvodnja energije, ekologija, emisije CO2
Objavljeno v DKUM: 29.03.2021; Ogledov: 968; Prenosov: 79
Celotno besedilo (3,26 MB) |
5. Implementacija petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki pri proizvodnji izdelkov na 3d tiskalnikuLan Razinger Jagodic, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskali področje uvedbe petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki pri 3D tiskanju. Opisali smo glavne procese pri izdelavi 3D tiskanega izdelka in kako ti vplivajo tudi na količino nastalega odpadka. Raziskali smo možnosti recikliranja nastalega odpadka in uporabe recikliranega materiala za 3D tiskanje. Ugotovljene so bile najboljše rešitve oz. pomembna dejstva, ki jih mora posameznik upoštevati, da lahko doseže čim manjši končni odpadek. Poiskali smo odgovore na vprašanja, ki si jih mora posameznik postaviti, preden izdela izdelek. Z metodo raziskovanja so bile raziskane že poznane prakse izdeave recikliranega materiala za 3D tiskanje. Na podlagi primera dobre prakse ob projektu Precious Plastics so bile predstavljene možnosti za izdelavo izdelka iz recikliranega materiala od predelave odpadne plastike v material za 3D tiskanje do izdelave novega končnega izdelka. Ugotovljeno je bilo, da prav vsak, ki uporablja 3D tiskalnik, lahko tudi sodeluje v tem projektu in na določen način uspe zmanjšati svoj okoljski odtis. S tem ravna v sladu s cilji petstopenjske hirerahije ravnanja z odpadki. Tisti, ki bi se želeli z zadevo ukvarjati bolj resno, pa imajo na tem področju tudi možnost za zaslužek.
Ključne besede: 3D tiskanje, odpadki, recikliranje, ekologija
Objavljeno v DKUM: 06.11.2020; Ogledov: 620; Prenosov: 50
Celotno besedilo (8,26 MB) |
6. KRŠČANSTVO IN ODNOS DO NARAVNEGA OKOLJAEva Vivola, 2012, diplomsko delo Opis: Razprave, ki povezujejo ekologijo in religijo, izvirajo iz članka ameriškega zgodovinarja Lynna Whitea (1967), v katerem je zahodnemu krščanstvu očital, da je pomembno vplivalo na smer družbenega razvoja, ki nas je pripeljal do današnjega ekološkega stanja. S pomočjo proučevanja zgodovine razvoja krščanstva in krščanske misli, predvsem kar zadeva njegov odnos do okolja, smo ugotovili, da je vsaka veja krščanstva v zgodovini imela sebi lasten odnos do naravnega okolja. Zdi se, da je protestantizem najbolj poudarjal
instrumentalistični odnos do narave. Katolicizem je naravo v celoti ponujal človeku kot nekaj, kar si naj oblikuje po svoji meri. Podatki, ki jih imamo o pravoslavju, namigujejo na to, da je naravi skozi vso zgodovino priznavalo njeno božanskost. Danes pa opažamo, vsaj na ravni uradnih izjav in pogledov, da se vse veje krščanstva zavedajo nujnosti, da naravo ohranimo čim bolj neokrnjeno. Z analizo podatkov smo ugotovili, da je na svetovni ravni kljub temu med kristjani v primerjavi s tistimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi, nekoliko več takih, ki dajejo človeškemu blagostanju prednost pred zaščito narave.
Ključne besede: Ekologija, naravno okolje, krščanstvo, katolicizem, protestantizem, pravoslavje.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 662; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,21 MB) |
7. Vpliv baterij električnih vozil na zdravje ljudi in okoljeAlen Zaletelj, 2020, diplomsko delo/naloga Opis: Električna vozila se vedno bolj vključujejo v naš vsakdanjik. Čeprav njihov začetek sega na konec 19. stoletja, svoj razcvet doživljajo ravno v tem obdobju. Razloge za to lahko iščemo na več različnih področjih, eno od glavnih pa je skrb za okolje in zdravje ljudi. Naše okolje postaja prenasičeno s škodljivimi elementi v zraku, vodo onesnažujejo težke kovine, v hrani pa so nevarne primesi. Zrak je v nekaterih velemestih tako onesnažen, da je že dihanje lahko nevarno, zaradi česar morajo prebivalci nositi maske, ki preprečujejo vhod najbolj strupenih snovi v telo. Zaradi navedenega je pomembno, da se na področju avtomobilizma uveljavijo nova, torej boljša in čistejša, prevozna sredstva. Ena od možnosti so tudi električna vozila, ki so navidezno boljša rešitev od konvencionalnih vozil. Električna vozila za pogon potrebujejo zmogljive akumulatorje, ki vsebujejo določene primesi, slednje pa škodijo človekovemu zdravju in okolju. V tem kontekstu so torej nevarni proces pridobivanja teh snovi, njihova uporaba in razgradnja (uničenje ali ponovna uporaba). Kljub navedenemu bodo električna vozila z izpopolnjevanjem tehnologije, boljšim in učinkovitejšim pridobivanjem potrebnih surovin in pravilno razgradnjo napredovala in v prihodnosti ponujala možnost prevoza, ki bo naravnana bolj okoljevarstveno. Ob tem bo čistejše okolje omogočilo boljše pogoje za življenje, zato se zdi uporaba električnih avtomobilov v prometu pomembna in prava rešitev.
Ključne besede: električna vozila, akumulatorji, ekologija, zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 17.08.2020; Ogledov: 1362; Prenosov: 150
Celotno besedilo (2,31 MB) |
8. Razvoj socialnih kompetenc, ekološko zavedanje in trajnostni razvojAleš Zver, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi bomo predstavili vsebine, o katerih se danes veliko govori, vendar še niso tako zelo vpeljane v izobraževalne sisteme. V prvem delu magistrskega dela bomo obravnavali teme, ki nam bodo služile kot vsebine za pripravo neformalnega izobraževanja. Mednje sodijo teme, povezane z okoljsko problematiko, kjer bomo obravnavali okoljski in ogljični odtis, in se nato nekoliko bolj osredotočili na to, kakšen je vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, ter kako ga zmanjšati. Ker so naša ciljna skupina za neformalno izobraževanje kmetovalci, želimo za njih pripraviti vsebine, s katerimi bi jih okoljsko osvestiti in jim predstavili alternative, s katerimi bodo lahko tudi sami pripomogli k čistejšemu ter trajnostno naravnanemu gospodarjenju z okoljem.
Drugi del magistrskega dela bo zajemal predstavitev in primerjavo socialnega podjetništva s klasičnim, kjer bomo predstavili enega od dobrih primerov praks. Ob koncu bomo razvili didaktični model neformalnega izobraževanja, v katerem bomo uporabili vsebine, ki smo jih predstavili v naši magistrski nalogi in nam bodo sedaj služile kot učno gradivo. Ker želimo preveriti uporabnost in uspešnost didaktičnega modela, bomo to analizirali s pilotno raziskavo na majhnem vzorcu udeležencev.
Ključne besede: okoljski odtis, neformalno izobraževanje, podnebne spremembe, ekologija, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 862; Prenosov: 99
Celotno besedilo (2,42 MB) |
9. Pomen okoljevarstvenih vidikov in izobraževanja zaposlenih v zdraviliškem in wellness turizmuŠpela Zavrl, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko okoljevarstvenih vidikov in izobraževanja na področju wellness in zdraviliškega turizma. Osredotoča se na razmere v podjetju Thermana Laško, d. d., in predstavlja dejavnike, ki vplivajo na izobraževanje zaposlenih, in tudi posledice. Diplomsko delo pokaže, na kakšne načine izobraževanje vpliva na prihodnji delovni proces zaposlenih in na njihove osebne kompetence. Za prikaz vpliva izobraževanja na prihodnji delovni proces zaposlenih in tudi na njihova osebna stališča smo uporabili anketo. V anketi so bila zajeta vprašanja glede področja in oblik prihodnjih izobraževanj. Zaposleni so tudi podajali ogovore na vprašanja, kaj jih ovira pri izobraževanju in kako dojemajo izobraževanje na delovnem mestu. Nekaj vprašanj je zajelo tudi vpliv izobraževanja na osebne kompetence zaposlenih (učinkovitost, poslušnost, sigurnost, …). Podajali pa so tudi odgovore glede uporabe okoljevarstvenih načel v procesu dela. Na podlagi vseh podanih odgovorov smo podali jasne ugotovitve glede vpliva in učinkovitosti izobraževanja na delovnem mestu.
Ključne besede: ekologija, okoljevarstveni vidiki, ekološko ozaveščanje, izobraževanje, turizem
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 735; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,06 MB) |
10. Elektrifikacija dostavnih vozil Pošte SlovenijeDominik Gubič, 2019, diplomsko delo Opis: Dandanes je vedno več govora o ekologiji in zmanjševanju emisij v avtomobilski industriji. V diplomskem delu je raziskovano, če bi bila zamenjava klasičnih avtomobilov z električnimi smiselna. V prvem delu je predstavljen Krajinski park Goričko, ki je del Nature 2000, prav tako je opisana zakonodaja, ki skrbi, da bo okolje bolj zeleno in varno. V drugem delu je predstavljen vozni park PS na območju Goričkega, potem analiza električnih dostavnih vozil ter pregled tehnologij polnilnih naprav. Sledi analiza stroškov življenjskega cikla za izbrane tehnologije, na koncu pa so ugotovitve strnjene v sklep.
Ključne besede: električna vozila, poštni promet, ekologija, električne polnilnice
Objavljeno v DKUM: 28.01.2019; Ogledov: 1337; Prenosov: 111
Celotno besedilo (3,53 MB) |
