1. Energetska optimizacija vzporedno delujočih procesov za proizvodnjo formaldehida in zmanjševanje emitiranih količin co2 : doktorska disertacijaJózsef Mursics, 2020, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava energetsko optimizacijo delujočih procesov za proizvodnjo in nadaljnjo predelavo formaldehida in zmanjševanje obremenjevanja okolja s posebnim poudarkom na minimizaciji celotnih količin emitiranega CO2.
Odpadni plini proizvodnega procesa pridobivanja formalina, morajo ustrezati okoljskim predpisom EU, ki bodo pričakovano zahtevali zmanjšanje vsebnosti formaldehida in hlapljivih organskih spojin. V tem cilju smo razvili dva postopka:
• postopek, ki vključuje nadgradnjo obstoječih postopkov odstranjevanja formaldehida in ostalih hlapljivih organskih spojin z dodatno absorpcijsko napravo in
• postopek sosežiga odpadnih plinov, ki nastanejo pri postopku pridobivanja formalina s kovinskim oksidom, z zemeljskim plinom v plinski turbini, kjer se formaldehid in hlapne organske spojine v celoti odstranijo, hkrati pe se pridobiva tudi električna energija.
Računalniške simulacije smo izvedli s programskim paketom Aspen Plus, z upoštevanjem ravnotežne konstante absorbcije in reakcije nizkih koncetracij formaldehida v vodi.
Ekonomske analize so potrdile, da je možno z ustrezno zasnovo vzporedno delujočih procesov znatno znižati obratovalne in fiksne stroške in emisije formaldehida v okolje zmanjšati za več kot petkrat, v primeru prve metode (srebrov katalizator) in na ničelno vrednost v primeru druge metode (kovinskooksidni katalizator).
Ključne besede: proizvodnja formalina, formaldehid, odpadni industrjski plini, proizvodnja energije, ekologija, emisije CO2
Objavljeno v DKUM: 29.03.2021; Ogledov: 504; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (3,26 MB) |
2. Implementacija petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki pri proizvodnji izdelkov na 3d tiskalnikuLan Razinger Jagodic, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskali področje uvedbe petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki pri 3D tiskanju. Opisali smo glavne procese pri izdelavi 3D tiskanega izdelka in kako ti vplivajo tudi na količino nastalega odpadka. Raziskali smo možnosti recikliranja nastalega odpadka in uporabe recikliranega materiala za 3D tiskanje. Ugotovljene so bile najboljše rešitve oz. pomembna dejstva, ki jih mora posameznik upoštevati, da lahko doseže čim manjši končni odpadek. Poiskali smo odgovore na vprašanja, ki si jih mora posameznik postaviti, preden izdela izdelek. Z metodo raziskovanja so bile raziskane že poznane prakse izdeave recikliranega materiala za 3D tiskanje. Na podlagi primera dobre prakse ob projektu Precious Plastics so bile predstavljene možnosti za izdelavo izdelka iz recikliranega materiala od predelave odpadne plastike v material za 3D tiskanje do izdelave novega končnega izdelka. Ugotovljeno je bilo, da prav vsak, ki uporablja 3D tiskalnik, lahko tudi sodeluje v tem projektu in na določen način uspe zmanjšati svoj okoljski odtis. S tem ravna v sladu s cilji petstopenjske hirerahije ravnanja z odpadki. Tisti, ki bi se želeli z zadevo ukvarjati bolj resno, pa imajo na tem področju tudi možnost za zaslužek.
Ključne besede: 3D tiskanje, odpadki, recikliranje, ekologija
Objavljeno v DKUM: 06.11.2020; Ogledov: 327; Prenosov: 33
Celotno besedilo (8,26 MB) |
3. KRŠČANSTVO IN ODNOS DO NARAVNEGA OKOLJAEva Vivola, 2012, diplomsko delo Opis: Razprave, ki povezujejo ekologijo in religijo, izvirajo iz članka ameriškega zgodovinarja Lynna Whitea (1967), v katerem je zahodnemu krščanstvu očital, da je pomembno vplivalo na smer družbenega razvoja, ki nas je pripeljal do današnjega ekološkega stanja. S pomočjo proučevanja zgodovine razvoja krščanstva in krščanske misli, predvsem kar zadeva njegov odnos do okolja, smo ugotovili, da je vsaka veja krščanstva v zgodovini imela sebi lasten odnos do naravnega okolja. Zdi se, da je protestantizem najbolj poudarjal
instrumentalistični odnos do narave. Katolicizem je naravo v celoti ponujal človeku kot nekaj, kar si naj oblikuje po svoji meri. Podatki, ki jih imamo o pravoslavju, namigujejo na to, da je naravi skozi vso zgodovino priznavalo njeno božanskost. Danes pa opažamo, vsaj na ravni uradnih izjav in pogledov, da se vse veje krščanstva zavedajo nujnosti, da naravo ohranimo čim bolj neokrnjeno. Z analizo podatkov smo ugotovili, da je na svetovni ravni kljub temu med kristjani v primerjavi s tistimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi, nekoliko več takih, ki dajejo človeškemu blagostanju prednost pred zaščito narave.
Ključne besede: Ekologija, naravno okolje, krščanstvo, katolicizem, protestantizem, pravoslavje.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 339; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,21 MB) |
4. Vpliv baterij električnih vozil na zdravje ljudi in okoljeAlen Zaletelj, 2020, diplomsko delo/naloga Opis: Električna vozila se vedno bolj vključujejo v naš vsakdanjik. Čeprav njihov začetek sega na konec 19. stoletja, svoj razcvet doživljajo ravno v tem obdobju. Razloge za to lahko iščemo na več različnih področjih, eno od glavnih pa je skrb za okolje in zdravje ljudi. Naše okolje postaja prenasičeno s škodljivimi elementi v zraku, vodo onesnažujejo težke kovine, v hrani pa so nevarne primesi. Zrak je v nekaterih velemestih tako onesnažen, da je že dihanje lahko nevarno, zaradi česar morajo prebivalci nositi maske, ki preprečujejo vhod najbolj strupenih snovi v telo. Zaradi navedenega je pomembno, da se na področju avtomobilizma uveljavijo nova, torej boljša in čistejša, prevozna sredstva. Ena od možnosti so tudi električna vozila, ki so navidezno boljša rešitev od konvencionalnih vozil. Električna vozila za pogon potrebujejo zmogljive akumulatorje, ki vsebujejo določene primesi, slednje pa škodijo človekovemu zdravju in okolju. V tem kontekstu so torej nevarni proces pridobivanja teh snovi, njihova uporaba in razgradnja (uničenje ali ponovna uporaba). Kljub navedenemu bodo električna vozila z izpopolnjevanjem tehnologije, boljšim in učinkovitejšim pridobivanjem potrebnih surovin in pravilno razgradnjo napredovala in v prihodnosti ponujala možnost prevoza, ki bo naravnana bolj okoljevarstveno. Ob tem bo čistejše okolje omogočilo boljše pogoje za življenje, zato se zdi uporaba električnih avtomobilov v prometu pomembna in prava rešitev.
Ključne besede: električna vozila, akumulatorji, ekologija, zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 17.08.2020; Ogledov: 488; Prenosov: 99
Celotno besedilo (2,31 MB) |
5. Razvoj socialnih kompetenc, ekološko zavedanje in trajnostni razvojAleš Zver, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi bomo predstavili vsebine, o katerih se danes veliko govori, vendar še niso tako zelo vpeljane v izobraževalne sisteme. V prvem delu magistrskega dela bomo obravnavali teme, ki nam bodo služile kot vsebine za pripravo neformalnega izobraževanja. Mednje sodijo teme, povezane z okoljsko problematiko, kjer bomo obravnavali okoljski in ogljični odtis, in se nato nekoliko bolj osredotočili na to, kakšen je vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, ter kako ga zmanjšati. Ker so naša ciljna skupina za neformalno izobraževanje kmetovalci, želimo za njih pripraviti vsebine, s katerimi bi jih okoljsko osvestiti in jim predstavili alternative, s katerimi bodo lahko tudi sami pripomogli k čistejšemu ter trajnostno naravnanemu gospodarjenju z okoljem.
Drugi del magistrskega dela bo zajemal predstavitev in primerjavo socialnega podjetništva s klasičnim, kjer bomo predstavili enega od dobrih primerov praks. Ob koncu bomo razvili didaktični model neformalnega izobraževanja, v katerem bomo uporabili vsebine, ki smo jih predstavili v naši magistrski nalogi in nam bodo sedaj služile kot učno gradivo. Ker želimo preveriti uporabnost in uspešnost didaktičnega modela, bomo to analizirali s pilotno raziskavo na majhnem vzorcu udeležencev.
Ključne besede: okoljski odtis, neformalno izobraževanje, podnebne spremembe, ekologija, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 429; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,42 MB) |
6. Pomen okoljevarstvenih vidikov in izobraževanja zaposlenih v zdraviliškem in wellness turizmuŠpela Zavrl, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko okoljevarstvenih vidikov in izobraževanja na področju wellness in zdraviliškega turizma. Osredotoča se na razmere v podjetju Thermana Laško, d. d., in predstavlja dejavnike, ki vplivajo na izobraževanje zaposlenih, in tudi posledice. Diplomsko delo pokaže, na kakšne načine izobraževanje vpliva na prihodnji delovni proces zaposlenih in na njihove osebne kompetence. Za prikaz vpliva izobraževanja na prihodnji delovni proces zaposlenih in tudi na njihova osebna stališča smo uporabili anketo. V anketi so bila zajeta vprašanja glede področja in oblik prihodnjih izobraževanj. Zaposleni so tudi podajali ogovore na vprašanja, kaj jih ovira pri izobraževanju in kako dojemajo izobraževanje na delovnem mestu. Nekaj vprašanj je zajelo tudi vpliv izobraževanja na osebne kompetence zaposlenih (učinkovitost, poslušnost, sigurnost, …). Podajali pa so tudi odgovore glede uporabe okoljevarstvenih načel v procesu dela. Na podlagi vseh podanih odgovorov smo podali jasne ugotovitve glede vpliva in učinkovitosti izobraževanja na delovnem mestu.
Ključne besede: ekologija, okoljevarstveni vidiki, ekološko ozaveščanje, izobraževanje, turizem
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 480; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,06 MB) |
7. Elektrifikacija dostavnih vozil Pošte SlovenijeDominik Gubič, 2019, diplomsko delo Opis: Dandanes je vedno več govora o ekologiji in zmanjševanju emisij v avtomobilski industriji. V diplomskem delu je raziskovano, če bi bila zamenjava klasičnih avtomobilov z električnimi smiselna. V prvem delu je predstavljen Krajinski park Goričko, ki je del Nature 2000, prav tako je opisana zakonodaja, ki skrbi, da bo okolje bolj zeleno in varno. V drugem delu je predstavljen vozni park PS na območju Goričkega, potem analiza električnih dostavnih vozil ter pregled tehnologij polnilnih naprav. Sledi analiza stroškov življenjskega cikla za izbrane tehnologije, na koncu pa so ugotovitve strnjene v sklep.
Ključne besede: električna vozila, poštni promet, ekologija, električne polnilnice
Objavljeno v DKUM: 28.01.2019; Ogledov: 914; Prenosov: 87
Celotno besedilo (3,53 MB) |
8. Primerjava ekofizioloških odzivov enoletnih in dvoletnih rastlin česnovkeKatarina Šerc, 2018, magistrsko delo Opis: Vrsta Alliaria petiolata velja za najprepoznavnejšo invazivko gozdov vzhodne Amerike in južne Kanade, kamor se je razširila iz Evrazije. Alliaria petiolata je dvoletnica, za katere je značilno obdobje t.i. enoletne regeneracije. Takrat rastlina izoblikuje bazalno rozeto, ki mora preživeti do prihodnje vegetacijske sezone, v kateri rastlina oblikuje visoke cvetoče poganjke, ki plodijo, rastlina pa s koncem sezone propade. Zaradi razlik v pojavnosti in življenjskem ciklu obeh tipov rastlin, sem pričakovala funkcionalne razlike v med listi. V nalogi sem na terenu proučevala ekofiziološke razlike med listi prvoletne rozete in listi drugoletne cvetoče rastline ter razlike v potencialni alelopatski uspešnosti obeh tipov. Primerjala sem količino klorofila v listu, ocenjeno kod vrednost SPAD, fluorescenco klorofila in prevodnost listnih rež. Pri tem sem spremljala tudi abiotske dejavnike. Ker je za vrsto A. petiolata značilno alelopatsko delovanje, sem s pomočjo biološkega kalitvenega testa (Lepidium test) v laboratoriju potrdila, da je A. petiolata alelopatsko učinkovita. Preverila sem vodne ekstrakte ter hlapljive substance, pri čemer so me zanimale razlike v delovanju alelopatskih učinkovin na kalitev semen in rast kalic testne rastline. Raziskava je bila omejena na spomladanski čas v mesecu maju leta 2017, ko rastline cvetijo, a še ne tvorijo plodov. Terensko delo je zajemalo tri lokacije v Mariboru: Koblarjev zaliv, Mariborski otok in obgozdni rob za trgovinskim centrom v okolici fakultete. Z izvedenimi meritvami sem potrdila, da so rozete v primerjavi s cvetočimi rastlinami fotosintetsko aktivnejše. Tako je v prvem letu življenjskega cikla vrste A. petiolata povečana količina klorofila in prevodnost listnih rež. Prav tako imajo listi prvoletne rozete višjo alelopatsko učinkovitost v primerjavi z učinkovanjem listov cvetoče rastline, kar se je izkazalo tako za hlapljive snovi kot za vodni ekstrakt listov. Razloge za večjo učinkovitost rastlin v prvem letu lahko najdemo v ekološki strategiji vrste, ki mora preživeti prvo leto in nakopičiti dovolj energije, da v drugem letu hitro zraste, zacveti in razvije semena ter tako nadaljuje generacije in ohranja vrsto.
Ključne besede: Alliaria petiolata, alelopatija, dvoletnice, Lepidium test, ekofiziologija, funkcionalna ekologija
Objavljeno v DKUM: 08.01.2019; Ogledov: 515; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,50 MB) |
9. Razumevanje pojma "ekosistemski pristop"Ana Vovk Korže, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: Človekove aktivnosti v pokrajini povzročajo spremembe v ekosistemih. Naše prilagajanje na spremembe v ekosistemu je počasno, saj se začne pri zavedanju vrednot narave in spreminjanju ustaljenih navad. Družbene spremembe (tehnološke in institucionalne) so lahko hitre in presegajo zmogljivosti sprememb drugih delov ekosistema (npr. hitra poraba naravnih virov presega njihovo obnovo). Prav zato je potrebno pristopiti k odgovornemu odnosu do ekosistemov in njihovih storitev. Eden od pristopov za sožitje med človekom in naravo je ekosistemski pristop.
Ključne besede: ekosistemi, ekoremediacije, trajnostni razvoj, geografija, ekologija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2018; Ogledov: 800; Prenosov: 93
Celotno besedilo (137,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
10. Tehnička ili ekološka diktaturaMomčilo Šarenac, 1991, izvirni znanstveni članek Opis: Ekološke proturječnosti sastavni su dio društvenih, razvojnih, strukturalnih suprotnosti. Upravo čitav civilizacijski napredak bio je otkupljen za cijenu mijenjanja, iskorištavanja i nasilja nad integritetom prirodnih ekoloških sistema. Ekološka kriza očituje se u paleolitu kao kriza načina prehrane, u neolitu urbanizacijom kao stvaranjem jezgre buduće ekološke prijetnje. Industrijska revolucija nije riješila osnovne proturječnosti između prirode, kapitala i metoda iskorištavanja prirode, već ih je samo produbila. Čovječanstvo je izgleda dospjelo do te točke kada »glavni predmet« čovječanstva mora biti borba za opstanak. Za rješenje ekološke krize i sprečavanje ekološke katastrofe prioritetni problem i pitanje je određivanje novih političkih koordinata. Načelno su moguća dva tipa, nivoa i ponašanja: Demokratsko-oblikovani sistemi i Autoritarno-oktroirani sistemi. Da bi izbjegli tehničku i ekološku diktaturu, potrebno je promijeniti odnos ljudi spram globalnih opasnosti, posebno ekoloških. Više demokracije znači uvjet za ekološki preobražaj našeg društva, što nije moguće provesti bez aktivnog učešća svih u tom poslu.
Ekološka nasprotja so sestavni del družbenih, razvojnih in strukturalnih nasprotij. Ves civilizacijski napredek se je zgodil na račun naravnih ekoloških sistemov. V paleolitiku se ekološka kriza kaže kot kriza prehranjevanja, v neolitiku kot urbanizacija. Industrijska revolucija ni rešila nasprotja med naravo, kapitalom in metodami izkoriščanja narave temveč jih je poglobila. Tako se je človeštvo znašlo v točki, ko je preživetje njegov glavni problem. Le nove politične smeri lahko rešijo človeštvo pred propadom: demokratsko oblikovani sistemi in avtoritativno oktroirani sistemi. Da bi se izognili tehnološki in ekološki diktaturi je potrebno spremeniti odnos ljudi do ekoloških nevarnosti. Več demokracije predstavlja pogoj za ekološko preobrazbo naše družbe, kar zahteva sodelovanje vseh udeleženih.
Ključne besede: družba, demokracija, ekologija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2017; Ogledov: 719; Prenosov: 113
Celotno besedilo (4,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
