11. PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA 2014 - 2020 V SLOVENIJIBarbara Vihar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se v celoti navezuje na razvoj podeželja v Sloveniji. Na začetku diplomske naloge smo opisali razmere v slovenskem kmetijstvu, in sicer starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev, proračunske izdatke, izobrazbeno strukturo, velikost in število kmetij, in te podatke primerjali s povprečjem Evropske unije. V osrednjem delu smo najprej opisali Program razvoja podeželja 2007–2013 in izkušnje z njim, nato smo podrobneje opisali trenutno aktualen Program razvoja podeželja 2014–2020. V zadnjem delu smo s finančnega vidika in vidika ukrepov primerjali sedanji in pretekli program razvoja podeželja.
Razvoj podeželja je zelo pomemben, saj se bo v prihodnosti le tako lahko ohranilo življenje na podeželju. V preteklosti je velik delež prebivalstva zapuščal podeželje in se načrtno selil v mesta, saj so tam ljudje našli zaposlitev in si ustvarili boljše življenje. Zaradi zavedanja tega problema danes Evropska unija namenja precejšen delež razpoložljivih sredstev razvoju podeželja.
Slovenija je tako kot v preteklem obdobju pripravila en program za celotno Slovenijo. Program predstavlja osnovo za črpanje evropskih sredstev. Namen programa je ustvarjati nova delovna mesta, povečati ekološko proizvodnjo, povečati pomen domačih proizvodov, izboljšati starostno in izobrazbeno strukturo kmetovalcev, poleg tega pa skrbeti za dobro počutje živali ter varovati in ohranjati okolje, kjer živimo.
Ključne besede: Program razvoja podeželja 2007–2013, Program razvoja podeželja 2014–2020, ekološko kmetovanje, inovativne kmetijske prakse, ohranjanje okolja.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2016; Ogledov: 1718; Prenosov: 226
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
12. MOŽNOST PREUSMERITVE KMETIJ NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU APAŠKEGA POLJA V EKOLOŠKO KMETOVANJEPrimož Pukšič, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: Pri kmetovalcih, ki kmetujejo na vodovarstvenem območju Apaškega polja, smo proučevali, ali obstaja možnost preusmeritve v ekološko kmetijstvo. Ekološko kmetijstvo bi bilo primerno za Apaško polje, ker gre za notranje vodovarstveno območje in Apaška kotlina je znana po tem, da je kmetijsko zelo intenzivna. Anketo smo pripravili za dve skupini kmetovalcev in primerjali odgovore ter pogledali odstopanja. Prvo anketo so izpolnili kmetovalci, ki imajo zemljišča na najožjem vodovarstvenem območju, drugo pa tisti, ki imajo zemljišča na širšem vodovarstvenem območju. Ob pregledu obširne literature smo preučili, da je v tujini, predvsem v Nemčiji, dosti bolje poskrbljeno za zaščito podtalnice, kjer je ekološko kmetijstvo na najožjih vodovarstvenih območjih stalna praksa. Rezultati naše raziskave so pokazali, da kmetovalci na nobenem območju niso zainteresirani za preusmeritev svojih kmetij v ekološko kmetovanje. Glavni razlog predstavlja prepoved uporabe dušikovih mineralnih gnojil v ekološki pridelavi in pričakovanje manjših pridelkov.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, vodovarstveno območje, mineralna dušikova gnojila, podtalnica
Objavljeno v DKUM: 18.12.2015; Ogledov: 2879; Prenosov: 187
Celotno besedilo (2,46 MB) |
13. |
14. |
15. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setviKlavdija Pangerl, 2013, diplomsko delo Opis: Leta 2006 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru izvedli ekološki poljski poskus združene setve zelenjadnic, s katerim smo preučili vpliv petih zelenjadnic na pridelek korenja (Daucus carota L.). Korenje kot osnovni posevek je bil posejan skupaj z zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. conditiva Alef.), koper (Anethum graveolens), grah (Pisum sativum L.) in nizek fižol (Phaseolus vulgaris). Zelenjadnice so bile posejane istočasno kot korenje, le sadike solate smo predhodno vzgojili v rastlinjaku Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor. Vse zelenjadnice so bile posejane po aditivnem vzorcu združene setve, na sredi medvrstnih prostorov korenja. Kot samostojni posevek so bile posejane tudi ostale zelenjadnice. Postavitev poskusa je bil naključni blok sistem s štirimi ponovitvami. Izračunane so bile vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER). Statistično značilno je bil dosežen največji pridelek korenja v združeni setvi z nizkim grahom (1,48), najnižji dosežen LER pa je bil v združeni setvi s koprom (0,86). Rezultati poskusa so pokazali prednost združene setve korenja z vsemi ostalimi posevki, razen s koprom.
Ključne besede: korenje, združena setev, količnik ekvivalenta tal (LER), ekološko kmetovanje, pridelek zelenjadnic
Objavljeno v DKUM: 30.08.2013; Ogledov: 2100; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,80 MB) |
16. Pridelek zelja v združenih setvahMateja Knez, 2010, diplomsko delo Opis: Cilj preučevanja je bil primerjati pridelek belega zelja (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC.) , kot osnovnega posevka, v združeni setvi s šestimi zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC.), nizkim fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.) in zeleno (Apium graveolens L.) in pridelek samostojnega posevka, pridelanega v skladu z zakonodajo za ekološko kmetovanje. Vseh šest zelenjadnic je bilo posejanih ob istem časovnem terminu kot zelje, po aditivem vzorcu združene setve, na sredini medvrstnih prostorov zelja in tudi kot samostojni posevki. Poskus je bil zastavljen po naključnem blok sistemu s štirimi ponovitvami. Izračunane so bile vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER). Statistično značilno je bil dosežen največji pridelek zelja v združeni setvi z rdečo peso in solato, najnižji pa v združeni setvi zelja s paradižnikom. Vrednosti LER so bile pri vseh obravnavanjih združene setve višje od 1,0. Najvišja vrednost LER (1,49) je bila dosežena pri združeni setvi zelja s paradižnikom ter najmanjša pri združeni setvi zelja in pora (1,12) ter zelja in fižola (1,09). Rezultati poskusa so pokazali prednost združene setve v primerjavi s samostojnimi posevki.
Ključne besede: Združena setev, ekvivalent pridelovalne površine (LER), pridelek zelja, ekološko kmetovanje
Objavljeno v DKUM: 14.10.2010; Ogledov: 3118; Prenosov: 205
Celotno besedilo (684,18 KB) |
17. VPLIV RAZLIČNIH PREKRIVNIH RASTLIN, AGROTEHNIČNIH UKREPOV IN LOKACIJE NA RAST, RAZVOJ IN PRIDELEK OLJNIH BUČ (Cucurbita pepo L. convar.citrullina (L.) Greb. var. styriaca Greb.) TER VSEBNOST MINERALNEGA DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVIManfred Jakop, 2010, magistrsko delo Opis: Posamezni agrotehnični ukrepi so ključnega pomena za ekološko pridelavo. V letih 2004 in 2005 smo na Pohorskem dvoru pri Mariboru in Ptuju izvedli ekološki poljski poskus z oljnimi bučami. Namen raziskave je bil proučiti vplive leta, lokacije, zasnove posevka (seme, sadika), gnojenja s hlevskim gnojem in prekrivnih rastlin (Trifolium incarnatum L. in Trifolium alexandrinum L.), na količino mineralnega dušika v tleh, razvoj in pridelek oljnih buč. Z vključenimi obravnavanji smo želeli zagotoviti dovolj mineralnega dušika v tleh v tistih razvojnih fazah oljnih buč, ki so pomembne za oblikovanje in kakovost pridelka bučnic. Setvene pasove, smo na parcelah s prekrivnimi rastlinami, preorali tri tedne pred sajenjem buč. Razvojne faze buč smo spremljali 20, 40, 90 in 115 dni po zasnovi posevka. Mineralni dušik smo vzorčili do 0,6 m, v fazah BBCH 001, 500 in 909. Ugotovili smo, da so leto, lokacija, prekrivne rastline in gnojenje statistično značilno vplivali na morfološke lastnosti oljnih buč v razvojni fazi BBCH 700 ter pridelek v fazi BBCH 909. Zasnova posevka s sadiko je značilno vplivala na višji pridelek bučnic. Na količino Nmin v tleh so v maju vplivala vsa vključena obravnavanja, v juniju pa samo leto in lokacija. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko prekrivni posevki in hlevski gnoj ob primerni razporeditvi padavin v rastni dobi, zagotavljajo primerno oskrbo oljnih buč z mineralnim dušikom.
Ključne besede: oljne buče, prekrivne rastline, mineralni dušik, hlevski gnoj, ekološko kmetovanje
Objavljeno v DKUM: 09.04.2010; Ogledov: 5455; Prenosov: 640
Celotno besedilo (889,92 KB) |
18. Rast in pridelek zelenjadnic v združeni setviMarko Žuljan, 2009, magistrsko delo Opis: IZVLEČEK
V letih 2007 in 2008 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru v Sloveniji izvedli ekološki poljski poskus združene setve zelenjadnic, s katerim smo proučili vpliv šestih zelenjadnic na pridelek belega zelja (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC.). Zelje kot osnovni posevek je bilo posajeno skupaj z zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC.), nizkim fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.) in zeleno (Apium graveolens L.). Zelenjadnice so bile posajene v istem časovnem terminu kot zelje po aditivnem vzorcu združene setve na sredini medvrstnih prostorov zelja. Vse zelenjadnice so bile posajene tudi kot samostojni posevki. Statistična zasnova poskusa je bila naključni blok sistem s štirimi ponovitvami. Izračunali smo nekatere kazalce učinkovitosti izrabe pridelovalne površine, časa pridelave, tekmovalnosti vrst in prihodka združene setve. Statistično značilno najvišji pridelek zelja v združeni setvi je bil dosežen pri združeni setvi z rdečo peso in solato, medtem ko je bil najnižji pridelek dosežen v združeni setvi s paradižnikom. Paradižnik je imel največjo tekmovalno moč proti zelju, medtem ko je rdeča pesa pozitivno vplivala na produktivnost zelja. Vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER) so bile višje od 1,0 pri vseh obravnavanjih združene setve. Najvišja vrednost LER (1,45) je bila dosežena pri združeni setvi zelja in paradižnika ter najmanjša pri združeni setvi zelja in fižola ter zelja in pora (1,19). Kazalci učinkovitosti izrabe pridelovalne površine in časa pridelave so pokazali prednost večine obravnavanj združene setve v primerjavi s samostojnimi posevki. Kazalec relativne skupne vrednosti (RVT) je pri pridelavi zelja in paradižnika ter zelja in solate v združeni setvi pokazal višji prihodek v primerjavi s prihodkom pridelave paradižnika in solate kot samostojna posevka. Rezultati raziskave so pokazali, da združena setev zelja s preučevanimi zelenjadnicami lahko poveča produktivnost, učinkovitost izrabe pridelovalne površine, časa in prihodka pridelave v primerjavi s samostojnimi posevki.
Ključne besede: Ključne besede: zelje, združena setev, količnik ekvivalenta tal (LER), kazalec relativne skupne vrednosti (RVT), ekološko kmetovanje
Objavljeno v DKUM: 04.05.2009; Ogledov: 5013; Prenosov: 644
Celotno besedilo (1,52 MB) |
