31. ZNAČILNOSTI EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V PODRAVSKI STATISTIČNI REGIJIMateja Gavez, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem obravnavala temo o značilnostih ekološkega kmetijstva v Podravski statistični regiji. Ekološko kmetijstvo predstavlja način kmetovanja, ki postaja vedno bolj aktualen, saj se ljudje vedno bolj zavedajo pomena zdrave prehrane in okolju prijaznega načina kmetovanja. Tako za Podravsko regijo kot Slovenijo je značilen trend naraščanja števila ekoloških kmetij, kar pozitivno vpliva na ohranjanje kulturne kmetijske krajine, biodiverziteto in varovanje celotnega okolja. V raziskavo sem vključila Slovenske gorice, Pohorje, Haloze in Dravinjske gorice ter Dravsko ravan. S pomočjo anketnega vprašalnika sem pridobila podatke, ki sem jih potrebovala za analizo o energetski intenzivnosti kmetij, ki sem jo izračunala s Slesserjevo metodo, pri kateri so vrednosti izražene z GJ/ha. Podatke sem nato primerjala z energetsko intenzivnostjo konvencionalnih kmetij v Podravski regiji. Ključne besede: Ekološko kmetijstvo, biodiverziteta, energetska intenzivnost, Slesser Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1484; Prenosov: 174
Celotno besedilo (4,19 MB) |
32. ANALIZA POTENCIALOV PONUDBE EKOLOŠKIH ŽIVIL NA JZ DELU PRLEKIJEMihaela Žibrek, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Na območju JZ Prlekije smo anketno analizirali ponudbo ekološke pridelave, trženje in zadovoljstvo kmetovalcev z ekološkim kmetijstvom ter njihovo zadovoljstvo z delom strokovnih in vladnih služb. Iz analize je razvidno, da se je največ kmetovalcev vključilo v ekološko kmetovanje v 2010 (17 %). Pri pridobivanju statusa ekološke kmetije je največjo težavo predstavljalo pomanjkljivo vodenje zapisov (27 %) in neustrezno kolobarjenje (17 %). Prevladujejo kmetije z velikostjo manj kot 10 ha (68 %), ležeče med od 200 in 250 m nad morjem (60 %). Največ gospodarjev je starejših od 50 let (60 %), kmetije pa imajo od 1 do 3 člane (43 %). Kmetje pričakujejo največjo podporo pristojnih državnih služb pri prenosu znanja z izdajanjem tiskanih ali elektronskih informacij (60 %) ter propagandi ekološkega kmetijstva (57 %). Anketirani so večinoma (53 %) zadovoljni z odkupnimi cenami. Niso pa zadovoljni s sodelovanjem strokovnih služb (67 %). Več kot polovica (57 %) jih ne more širiti obsega pridelave. Ključne besede: ekološko kmetijstvo / trženjska analiza / ponudba živil / Prlekija Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 911; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,18 MB) |
33. EKOLOŠKE KMETIJE V OKOLICI SLOVENSKE BISTRICESabina Stipanovič, 2016, diplomsko delo Opis: Ekološko kmetovanje je način pridelave in reje, ki se vedno bolj uveljavlja in razvija. Pomeni trajnostni način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle in ne onesnažuje okolja, obenem pa zagotavlja sveža, okusna in lokalno pridelana živila. Veliko kmetovalcev se je za to obliko kmetovanja odločilo zaradi želje po drugačnosti, želje po boljšem načinu življenja ali zaradi nove tržne niše, hkrati pa tudi zaradi ekološke ozaveščenosti. V Sloveniji število ekoloških kmetij vztrajno narašča. Namen diplomske naloge je predstaviti bistvene značilnosti, prednosti in slabosti ekološkega kmetijstva ter na osnovi ankete opredeliti, opisati in analizirati ekološke kmetije v občini Slovenska Bistrica. Ključne besede: Ekološko kmetijstvo, konvencionalno kmetijstvo, ekološke kmetije, Slovenska Bistrica Objavljeno v DKUM: 20.06.2016; Ogledov: 1405; Prenosov: 179
Celotno besedilo (2,26 MB) |
34. Nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil v SlovenijiJasna Kuštor, 2016, magistrsko delo Opis: Trg ekoloških živil je svojevrsten trg, ki raste v vseh gospodarskih razmerah, tako v recesiji kot konjunkturi, vedenje porabnikov na tem trgu pa se nekoliko razlikuje od vedenja porabnikov na trgu konvencionalnih živil. Kljub temu da je tudi na tem trgu cena poglavitna ovira za nakup, pa obstajajo na drugi strani pomembni motivi, ki pripomorejo k odločitvi za nakup. Dejstvo je namreč, da je vpletenost porabnika v tem nakupnem procesu bistveno večja, kot je pri nakupu običajnih oziroma konvencionalnih živil.
V nalogi nas je zanimal pogled na trg ekoloških živil skozi prizmo porabnika ter konkretno nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil v Sloveniji. V teoretičnem delu naloge smo predstavili ekološko kmetijstvo, ekološka živila in trg ekoloških živil, opisali smo vedenje porabnikov, predstavili porabnika na trgu ekoloških živil ter njegove motive in ovire za nakup ekoloških živil.
V raziskovalnem delu naloge smo podrobno raziskali nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil. Osnovni raziskovalni problem, ki smo si ga zadali, je bilo nezadostno poznavanje nakupnega vedenja porabnikov ekoloških živil. Osnovni cilj, iz katerega smo potem izpeljali vse ostale cilje, pa je torej bil raziskati nakupno vedenje porabnikov na trgu ekoloških živil v Sloveniji. Z analizo podatkov smo na podlagi zastavljenih hipotez prišli do naslednjih zaključkov:
- Ne moremo trditi, da ženske pogosteje kupujejo ekološka živila kot moški.
- Kupci najpogosteje kupujejo ekološka živila v trgovinah z izdelki vsakdanje rabe.
- Gospodinjstva z višjim neto dohodkom porabijo mesečno več za nakup ekoloških živil.
- Med višino izobrazbe in pogostostjo nakupa ekoloških živil ni povezave.
- Porabniki izmed ekoloških živil najpogosteje kupujejo ekološko sadje in zelenjavo.
- Glavna ovira za nakup ekoloških živil je visoka cena.
- Porabniki si želijo širšo ponudbo ekoloških živil slovenskega porekla.
Ena od pomembnejših ugotovitev raziskave je tudi ta, da je, glede na obstoječe podatke iz preteklih let, delež porabnikov ekoloških živil v Sloveniji bistveno narasel. Ključne besede: ekološka živila, ekološko kmetijstvo, porabnik ekoloških živil, nakupno vedenje porabnikov. Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 2001; Prenosov: 278
Celotno besedilo (957,08 KB) |
35. |
36. PREUSMERITVENI NAČRT ZA ŽIVINOREJSKO KMETIJO PAJTLERSandra Fiderih, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu je bil razvit preusmeritveni načrt – preusmeritev iz konvencionalne v ekološko pridelavo za živinorejsko kmetijo Pajtler iz Lovrenca na Pohorju. Načrt je sestavljen iz opisa posameznih obdobij pred, med in po preusmeritvi. Za obdobje pred preusmeritvijo so predstavljeni osnovni podatki o kmetiji s posebnostmi kmetijskega gospodarstva. Obdobje v preusmeritvi, ki traja 2 leti, zajema vse potrebne spremembe oziroma operacije v skladu in z zahtevami ekološkega kmetijstva. Po končanem preusmeritvenem obdobju se stanje kmetije bistveno ne spremeni, saj je potrebno upoštevati vse zahteve ekološkega kmetovanja že v dveletnem obdobju preusmerjanja. Razvit je bil tudi tehnološko-ekonomski simulacijski model, na podlagi katerega smo opravili kalkulacije skupnih stroškov in analizirali ekonomsko stanje kmetije skozi vsa tri obdobja. Z razvitimi kalkulacijami smo ugotovili, da je kmetovanje v konvencionalnem obdobju neekonomično (finančni rezultat je –1.560,46 €). Rezultat projekcije dvoletnega obdobja preusmeritve in obdobja ekološkega kmetovanja je ekonomsko upravičen. Finančni rezultat v prvem letu preusmeritve znaša 6.786,34 €, v drugem 7.091,08 € in v obdobju ekološkega kmetovanja 9.994,49 €. Ključne besede: ekološko kmetijstvo / preusmeritveni načrt / ekonomika / živinoreja Objavljeno v DKUM: 29.09.2015; Ogledov: 2392; Prenosov: 553
Celotno besedilo (746,24 KB) |
37. Analiza potencialov ponudbe ekoloških živil na območju gorenjskeTatjana Drinovec, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih se iz leta v leto povečuje, medtem ko domača ponudba krepko zaostaja. V diplomskem delu smo analizirali razmere ponudbe ekološke pridelave in načine trženja ekoloških živil na območju Gorenjske. Analizo smo opravili s terenskim obiskom ekoloških kmetij ter anketnim razgovorom s kmetovalci. V vzorcu raziskave smo zajeli 35 %, oz. 80 od 228-tih ekoloških kmetij na območju delovanja KGZS Kranj - evidentiranih v letu 2013. Ugotovili smo, da kar 87,5 % anketiranih ekoloških kmetij trži presežke pridelave. Med vprašanimi, si 50 % ekoloških kmetovalcev želi v prihodnosti še razširiti obstoječo ponudbo na svoji kmetiji. Več kot polovica (61,25 %) jih je tudi mnenja, da večjih količin pridelkov ne bi bilo težko prodati. V raziskavi smo tudi jasno zaznali željo in potrebo kmetov po izboljšanju sodelovanja s strokovnimi službami, predvsem na področju svetovanja v praksi in pomoči pri administrativnih postopkih. Ključne besede: ekološko kmetijstvo, Gorenjska, analiza trženja, ponudba živil Objavljeno v DKUM: 28.08.2015; Ogledov: 1091; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,14 MB) |
38. ANALIZA KMETIJSTVA V OBČINI ŽETALE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ EKOLOŠKEGA KMETIJSTVAPetra Plajnšek, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu je bila izvedena analiza kmetijskih gospodarstev v občini Žetale, ki so v letu 2012 oddala zbirno vlogo na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja za neposredna plačila v kmetijstvu. Raziskava glede možnosti uvedbe ekološkega kmetijstva je bila izvedena na podlagi podatkov Statističnega urada Slovenije o popisu kmetijskih gospodarstev leta 2010 za občino Žetale, iz katerega je razvidno zmanjševanje števila kmetijskih gospodarstev in zmanjšanja števila prebivalstva v občini. Upravičenost uvedbe ekološkega kmetijstva je bila raziskovana za dve vzorčni kmetiji iz območja občine Žetale, ki se nahajata na območju z omejenimi dejavniki in delno v območju NATURA 2000. Za oceno ekonomske upravičenosti kmetijske pridelave za obe vzorčni kmetiji je bil razvit preusmeritveni načrt in tehnološko-ekonomski simulacijski model s pripadajočimi kalkulacijami skupnih stroškov. S pomočjo razvitih tehnološko-ekonomskih simulacijskih modelov je bila izvedena ocena ekonomske upravičenosti ali neupravičenosti kmetijske pridelave v času preusmeritve iz konvencionalne v ekološko pridelavo. Ocenjeni so bili stroški pridelave in vrednost pridelave za posamezno vzorčno kmetijo skozi celotno obdobje preusmeritve. Rezultati raziskav so za obe vzorčni kmetiji pokazali, da v fazi preusmeritve vrednost pridelave pade in je finančni rezultat negativen. Pri vzorčni kmetiji Plajnšek se finančni rezultat že v tretjem letu močno dvigne in se v ekološki reji še zviša, saj je vrednost pridelave v ekološki reji 20.612,10 € in tako koeficient ekonomičnosti že 1,41. Vzorčni kmetiji Štajnberger konvencionalni način kmetovanja ne prinaša pozitivnih finančnih rezultatov. Vrednost pridelave prvo in drugo leto preusmeritve sicer rahlo pade, vendar se v ekološki reji dvigne in kljub temu, da ne dosežemo več vrednosti pridelave iz konvencionalne reje, je koeficient ekonomičnosti zaradi znižanja stroškov pridelave že 1,30. Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, kalkulacije, simulacijsko modeliranje, ekonomika Objavljeno v DKUM: 27.07.2015; Ogledov: 1776; Prenosov: 252
Celotno besedilo (1,55 MB) |
39. |
40. |