| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
21.
Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetovanje - študija primera
Klara Kozar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V slovenskem kmetijskem prostoru pridobiva vse večji pomen ekološki način kmetovanja, ki nudi odlične možnosti za nadaljnji in pospešen razvoj. V diplomskem delu je predstavljena ekonomska analiza konvencionalne in ekološke pridelave na živinorejski kmetiji Koren v Kočnem pri Polskavi. Osnovne metode, uporabljene za raziskavo, so simulacijsko modeliranje, kalkulacije po metodi skupnih stroškov in S.W.O.T. analiza. Kalkulacije skupnih stroškov so pripravljene za posamezno obdobje kmetovanja (konvencionalno, prvo in drugo leto preusmeritve ter ekološko obdobje) in za posamezne kmetijske pridelke s ciljem ugotoviti, ali je preusmeritev iz konvencionalne prireje mleka v ekološki način ekonomsko upravičena. Finančni rezultat (FR) in koeficient ekonomičnosti (KE) sta v obdobju ekološke pridelave višja (FR = 13.425,12 € in KE = 1,25) kakor pred preusmeritvijo (FR = 2.173,15 € in KE = 0,87). Na podlagi ocene ekonomike lahko zaključimo, da je preusmeritev živinorejske kmetije Koren v ekološki način pridelave, ekonomsko upravičena.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, kalkulacije, ekonomika preusmeritve
Objavljeno v DKUM: 04.09.2017; Ogledov: 1731; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

22.
Preusmeritev domače kmetije iz konvencialne v ekološko
Andrej Žibrek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Opazno je, da se trend ekoloških kmetij v Sloveniji in Evropi povečuje. Kmetje se po navadi za preusmeritev odločajo na podlagi več dejavnikov, predvsem ekonomskih in okoljskih. V raziskavi predstavljen preusmeritveni načrt je izdelan za manjšo kmetijo (17,13 ha z 24,55 GVŽ), ki leži v hribovitem delu Štajerske. Za potrebe ocene ekonomike je bil razvit simulacijski model, in sicer na podlagi kalkulacij skupnih stroškov. Z omenjenim modelom je mogoče ocenjevati dobljene ekonomske parametre in upravičenost preusmeritve kmetije v ekološko pridelavo. Kalkulacije so bile izdelane za vsa tri obdobja; konvencionalno, preusmeritveno in ekološko. V konvencionalnem obdobju znaša na nivoju kmetije, ki se ukvarja s prirejo mleka (12 molznic), finančni rezultat -6.025,83 €, v preusmeritvenem -1.751,01 € in v ekološkem 943,25 €. Ocenila se je tudi prodaja ekološkega mleka na mlekomatu. V tem primeru je finančni rezultat za 15.431,36 € višji kot brez prodaje mleka v mlekomatu. Za analiziran primer je pripravljena tudi SWOT analiza, ki prikazuje pozitivne in negativne dejavnike, ki lahko vplivajo na odločitev preusmeritve kmetije v ekološko.
Ključne besede: Preusmeritveni načrt, kalkulacije, ekonomika, SWOT, ekološko kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 25.05.2017; Ogledov: 1620; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

23.
Ekološka pridelava oljk v Sloveniji
Dane Podmenik, Barbara Lampič, Martina Bavec, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo razvoj in značilnosti ekološke pridelave oljk v Sloveniji. V letu 2012 je bilo zabeleženih 184,5 ha ekoloških oljčnikov, kar predstavlja 10 % vseh oljčnih nasadov. Glede na trende lahko v naslednjih letih pričakujemo, da bi se obseg ekoloških oljčnikov lahko povzpel na 350 ha. Pomembna je tudi ugotovitev, da pridelovalci namenjajo premalo pozornosti trajnostnim kmetijskim praksam, kar sproža kritičen premislek o izpolnjevanju temeljnih standardov ekološkega kmetijstva.
Ključne besede: agrarna geografija, ekološko kmetijstvo, oljkarstvo, Slovenija, Slovenska Istra
Objavljeno v DKUM: 12.05.2017; Ogledov: 1160; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
Analiza potencialov ponudbe ekoloških živil na širšem območju Maribora
Barbara Pešut, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Delež ekološkega kmetijstva se v Sloveniji iz leta v leto povečuje. V Sloveniji je bilo leta 2015 v kontrolo ekološkega kmetijstva vključenih 3.417 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 4,7 % vseh kmetij. V raziskavi predstavljamo tržno ponudbo ekološkega kmetijstva na širšem območju Maribora. Anketiranje smo izvedli v treh občinah (Hoče - Slivnica, Rače - Fram, Slovenska Bistrica). Na tem območju je bilo v letu 2015 48 ekoloških kmetij, od tega smo jih v anketno analizo vključili 30 (62,5 %). Povprečna velikost kmetije je bila 18,5 ha. V strukturi zemljišč je bilo največ travnikov in pašnikov, kar pomeni, da se večinoma ukvarjajo z živinorejo. Med poljščinami so bila najbolj zastopana žita, nato krompir in koruza. Analizirane kmetije prodajo največ pridelkov na lastnem dvorišču (66,4 %), sledi prodaja v KZ (12,86 %), na tržnicah (7,3 %), v specializiranih trgovinah (3,8 %) in v javnih zavodih (0,8 %). Več kot polovica (53,33 %) izmed njih nima možnosti širitve ekološke pridelave. Ostali ocenjujejo svojo priložnost predvsem na področju predelave. Ugotovili smo, da se kmetje ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom predvsem zaradi subvencij (37 %). Na nekaterih kmetijah (13,33 %) ne vidijo prihodnosti v ekološkem kmetijstvu, saj nimajo ne naslednikov ne vizije. Na analiziranih kmetijah so pretežno zadovoljni z delovanjem strokovne svetovalne službe (83 %), ocenjujejo pa, da bi lahko strokovnjaki večkrat prišli na kmetije ter organizirali več strokovnih ekskurzij.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, analiza trženja, ponudba ekoloških živil
Objavljeno v DKUM: 10.05.2017; Ogledov: 724; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

25.
Analiza potencialov ponudbe ekoloških živil na območju Koroške
Zala Ramšak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih se je močno povečalo povpraševanje po ekološko pridelanih živilih. V diplomskem delu smo analizirali razmere ponudbe ekološke pridelave in način trženja pridelkov na območju Koroške. Analizo smo opravili v prvi polovici leta 2016 z anketiranjem ekoloških pridelovalcev. V vzorcu raziskave smo zajeli 13,7 % oziroma 30 od 219-ih ekoloških kmetij na območju Koroške, po podatkih pridobljenih februarja 2016 na spletni strani Ekološke kmetije po Sloveniji. Ugotovili smo, da kar 96,6 % anketiranih kmetij trži presežke pridelave. Med vprašanimi si jih 40 % v prihodnosti želi povečati ponudbo svojih pridelkov in izdelkov. Mnenja glede prodaje presežka pridelkov pa so med anketiranimi deljena, saj jih je polovica mnenja, da s prodajo presežkov ne bi imeli problemov, druga polovica se s tem ne strinja. Meni, da bi prodaja predstavljala precejšnjo težavo. Iz raziskave smo razbrali tudi, da si kmetovalci želijo več obiskov svetovalcev na kmetijah (32 %), več aktualnih predavanj in izobraževanj (22 %) ter več organiziranih strokovnih ekskurzij (16 %).
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, analiza trženja, ponudba živil, Koroška
Objavljeno v DKUM: 10.05.2017; Ogledov: 967; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

26.
ODNOS ŠTUDENTOV EKONOMSKO-POSLOVNE FAKULTETE DO EKOLOŠKO PRIDELANE HRANE
Sergeja Matijec, 2016, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se je povpraševanje po hrani pridelani na naraven način zelo povečalo, saj smo zaradi povečanega števila bolezni postali bolj ozaveščeni o zdravem načinu prehranjevanja. Govorimo o ekološko pridelani hrani, s katero varujemo svoje zdravje, okolje in skrbimo za prihodnje generacije. Ekološko pridelana hrana je boljšega okusa in ima večjo prehransko vrednost, saj ne vsebuje škodljivih kemikalij, pesticidov in gensko spremenjenih organizmov. Pozitivnih lastnosti ekološko pridelane hrane se zaveda vse več ljudi in jo tudi uživa. Kljub zavedanju o pomembnosti ekološko pridelane hrane ter pozitivnemu odnosu si je mnogi ne morejo privoščiti, saj je dražja od neekološko pridelane hrane. Porabnik ekološko pridelane hrane je pogosto ženskega spola, ima višjo stopnjo izobrazbe, je bolj premožen ter ima majhne otroke. V teoretičnem delu smo opredelili, kaj je ekološko pridelana hrana ter jo primerjali s konvencionalno pridelano hrano. Zatem smo pojasnili, kateri so pooblaščeni certifikacijski organi v Sloveniji, kako označujemo ekološko pridelano hrano, kaj je ekološko kmetijstvo in kakšno je stanje v ekološkem kmetijstvu pri nas. Opredelili smo porabnika ekološko pridelane hrane in njegov odnos do ekološko pridelane hrane, kateri so motivi in ovire za nakup tovrstno pridelane hrane ter trg ekološko pridelane hrane v Sloveniji. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave izvedene med študenti Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, v kateri smo želeli ugotoviti, kakšen odnos imajo študentje do ekološko pridelane hrane. Ugotovili smo, da imajo študentje Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru pozitiven odnos do ekološko pridelane hrane. Študentje so pokazali, da se zavedajo koristnosti ekološko pridelane hrane za njihovo zdravje in okolje. Pripravljeni so jo tudi kupiti, čeprav se strinjajo, da je dražja od neekološko pridelane hrane.
Ključne besede: ekološko pridelana hrana, označevanje, ekološko kmetijstvo, odnos študentov Ekonomsko-poslovne fakultete do ekološko pridelane hrane, porabnik ekološko pridelane hrane, motivi in ovire za nakup ekološko pridelane hrane
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1229; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

27.
ODNOS UPORABNIKOV DO EKOLOŠKO PRIDELANE HRANE
Tanja Osolnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V današnjem času ekološkemu kmetijstvu predpisujemo velik pomen. Način razmišljanja je bistveno drugačen kot pred leti, zato se nagibamo k uporabi čim bolj kakovostne, zdrave in okusne hrane, ki je pridelana na naraven način. V teoretičnem delu diplomskega dela smo obravnavali pomen ekološkega kmetijstva, kakšne so prednosti in slabosti le-tega ter vsebnost ekoloških živil. Obravnavali smo tudi način preusmeritve iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo, certificiranje in vlogo države. V drugem, raziskovalnem delu, sta nas zanimala predvsem način življenja in uporaba ekoloških živil prostovoljnih udeležencev v anketi. Ugotovili smo, da je delež zaupanja uporabnikov v ekološke pridelke večinski, ravno tako pa jim je najvažnejši faktor pri odločanju nakupa kakovost in šele nato cena.
Ključne besede: • Ekološko kmetijstvo • Certificiranje • Kontrolne organizacije • Subvencioniranje
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1267; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

28.
MOŽNOSTI PREUSMERITVE V EKOLOŠKO PRIDELAVO NA MAJHNI ZELENJADARSKI KMETIJI
Sonja Sreš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vse več potrošnikov išče ekološko pridelano zelenjavo, ki jo lahko po preusmeritvi ponudijo zelenjadarske kmetije, trenutno še vključene v shemo integrirane pridelave. Preusmeritveni načrt je lahko podlaga za odločitev o spremembi načina kmetijske pridelave. V ta namen je zgrajen tehnološko-ekonomski simulacijski model za analizirano majhno zelenjadarsko kmetijo v Podravju. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov in na podlagi ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve. Ekonomika preusmeritve je ocenjena za integrirano pridelavo, obdobje preusmeritve in za ekološko pridelovanje, za pridelavo na prostem in v zaščitenih prostorih ter za posamezne zelenjadnice, ki si sledijo glede na predvideni kolobar. Vhodni podatki za posamezno tehnološko karto so pridobljeni neposredno na proučevani kmetiji, iz prakse in v strokovni literaturi. Model kalkulacij skupnih stroškov za zelenjadnice vključuje sklope: poraba semenskega materiala, poraba gnojil, poraba sredstev za varstvo rastlin, delovne ure, strojno delo in najete strojne usluge, ter splošni stroški (stroški kontrole, prispevkov, vode, elektrike). Finančni rezultat na nivoju kmetije se po preusmeritvi zviša (integrirano = 10.112,38 €, ekološko = 17.073,21). Zviša se tudi število delovnih ur, ki v ekološkem načinu kmetovanja zagotavljajo 1,8 PDM (integrirano = 0,62 PDM). Za analizirano kmetijo je predstavljena analiza SWOT, ki vključuje pozitivne in negativne dejavnike, ki vplivajo na odločitev za preusmeritev. Preusmeritev majhne zelenjadarske kmetije v ekološko kmetijstvo je ekonomsko upravičena, vendar je za preusmeritev ključnih več drugih dejavnikov (znanje, trg, interesi družinskih članov, pravna organiziranost kmetije), ki tudi vplivajo na odločitev o spremembi načina kmetovanja na kmetiji.
Ključne besede: preusmeritveni načrt, ekološko kmetijstvo, ekonomska analiza, zelenjadarska kmetija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1329; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

29.
Preusmeritveni načrt manjše pretežno poljedelske konvencionalne kmetije v ekološko
Gašper Žerjal, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji in drugih državah Evropske unije je opazen trend rasti ekoloških kmetij in povpraševanja po ekoloških pridelkih. Kmetije se za preusmeritev v ekološko kmetijstvo odločajo iz ekonomskih, okoljskih ali svetovnonazorskih razlogov ob predpostavki, da preusmeritev podpirajo tudi družbeno politične okoliščine. Za manjšo (6,64 ha) pretežno poljedelsko konvencionalno kmetijo iz severovzhodne Slovenije je izdelan preusmeritveni načrt. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit simulacijski model, s katerim lahko s pomočjo ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve v ekološko pridelavo. Kalkulacije so izdelane za tri obdobja: konvencionalno, preusmeritev in obdobje po preusmeritvi, ko je dosežen ekološki status pridelkov. Izhodišče za kalkulacije je konvencionalna pridelava v letu 2015, temu sledita dve leti preusmeritvenega obdobja s potrebnimi spremembami, s katerimi postane način pridelave skladen z ekološkimi predpisi. Finančni rezultat konvencionalne pridelave je izračunan z obračunskimi kalkulacijami in znaša 837 €. Na podlagi planskih kalkulacij je v obdobju preusmeritve predviden finančni rezultat 3.343 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa 9.075 €. V SWOT analizi so predstavljeni pozitivni in negativni dejavniki, ki lahko vplivajo na sprejemanje odločitve za preusmeritev in druge načrtovane spremembe na kmetiji. Zaključujemo, da je pridelava z ekonomskega vidika upravičena v vseh treh obdobjih, je pa finančni rezultat v primerjavi s konvencionalno pridelavo že v preusmeritvi večji za 4x in celo za 10x po doseženem statusu ekološki. Navkljub odličnim ekonomskim kazalcem bo tudi v tem primeru za morebitno preusmeritev odločilen splet več dejavnikov.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, ekonomika, kalkulacije
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 2350; Prenosov: 482
.pdf Celotno besedilo (860,42 KB)

30.
ZNAČILNOSTI EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V PODRAVSKI STATISTIČNI REGIJI
Mateja Gavez, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnavala temo o značilnostih ekološkega kmetijstva v Podravski statistični regiji. Ekološko kmetijstvo predstavlja način kmetovanja, ki postaja vedno bolj aktualen, saj se ljudje vedno bolj zavedajo pomena zdrave prehrane in okolju prijaznega načina kmetovanja. Tako za Podravsko regijo kot Slovenijo je značilen trend naraščanja števila ekoloških kmetij, kar pozitivno vpliva na ohranjanje kulturne kmetijske krajine, biodiverziteto in varovanje celotnega okolja. V raziskavo sem vključila Slovenske gorice, Pohorje, Haloze in Dravinjske gorice ter Dravsko ravan. S pomočjo anketnega vprašalnika sem pridobila podatke, ki sem jih potrebovala za analizo o energetski intenzivnosti kmetij, ki sem jo izračunala s Slesserjevo metodo, pri kateri so vrednosti izražene z GJ/ha. Podatke sem nato primerjala z energetsko intenzivnostjo konvencionalnih kmetij v Podravski regiji.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo, biodiverziteta, energetska intenzivnost, Slesser
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1308; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici