Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V Sloveniji se je ekološko kmetijstvo najbolj razvilo na območjih ekstenzivnega kmetijstva, kjer preusmeritev ni predstavljala večjih težav. V diplomskem delu je bil razvit preusmeritveni načrt za živinorejsko kmetijo Grum z mlečno prirejo, ki se nahaja v naselju Kozji Vrh, v občini Podvelka. Kmetija obsega 9,89 ha obdelovalnih površin in redi 18 glav govedi, od tega 14 krav molznic. S pomočjo tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela smo ocenili pomembnejše parametre ekonomske upravičenosti (lastna cena, vrednost proizvodnje, finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti). Cilj je ugotoviti, ali je preusmeritev ekonomsko upravičena. Finančni rezultat (FR) je v obdobju konvencionalnega kmetovanja 2195,40 €, koeficient ekonomičnosti (KE) pa 1,01. V času preusmeritve se oba FR-ja znižata na –4457,26 €, KE iz 1,01 na 0,91. Ko pa je kmetija že ekološko usmerjena, se FR zviša in znaša 18.476,65 €, prav tako se zviša KE, ki je 1,13. Izdelana je bila tudi analiza SWOT, ki prikazuje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti preusmeritve kmetije v ekološko.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritvenii načrt, ekonomika preusmeritve, analiza SWOT, mlečna prireja
Objavljeno v DKUM: 11.06.2018; Ogledov: 1460; Prenosov: 137
Celotno besedilo (2,35 MB)

Opis: Opazno je, da se trend ekoloških kmetij v Sloveniji in Evropi povečuje. Kmetje se po navadi za preusmeritev odločajo na podlagi več dejavnikov, predvsem ekonomskih in okoljskih. V raziskavi predstavljen preusmeritveni načrt je izdelan za manjšo kmetijo (17,13 ha z 24,55 GVŽ), ki leži v hribovitem delu Štajerske. Za potrebe ocene ekonomike je bil razvit simulacijski model, in sicer na podlagi kalkulacij skupnih stroškov. Z omenjenim modelom je mogoče ocenjevati dobljene ekonomske parametre in upravičenost preusmeritve kmetije v ekološko pridelavo. Kalkulacije so bile izdelane za vsa tri obdobja; konvencionalno, preusmeritveno in ekološko. V konvencionalnem obdobju znaša na nivoju kmetije, ki se ukvarja s prirejo mleka (12 molznic), finančni rezultat -6.025,83 €, v preusmeritvenem -1.751,01 € in v ekološkem 943,25 €. Ocenila se je tudi prodaja ekološkega mleka na mlekomatu. V tem primeru je finančni rezultat za 15.431,36 € višji kot brez prodaje mleka v mlekomatu. Za analiziran primer je pripravljena tudi SWOT analiza, ki prikazuje pozitivne in negativne dejavnike, ki lahko vplivajo na odločitev preusmeritve kmetije v ekološko.
Ključne besede: Preusmeritveni načrt, kalkulacije, ekonomika, SWOT, ekološko kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 25.05.2017; Ogledov: 1749; Prenosov: 313
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Delež ekološkega kmetijstva se v Sloveniji iz leta v leto povečuje. V Sloveniji je bilo leta 2015 v kontrolo ekološkega kmetijstva vključenih 3.417 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 4,7 % vseh kmetij. V raziskavi predstavljamo tržno ponudbo ekološkega kmetijstva na širšem območju Maribora. Anketiranje smo izvedli v treh občinah (Hoče - Slivnica, Rače - Fram, Slovenska Bistrica). Na tem območju je bilo v letu 2015 48 ekoloških kmetij, od tega smo jih v anketno analizo vključili 30 (62,5 %). Povprečna velikost kmetije je bila 18,5 ha. V strukturi zemljišč je bilo največ travnikov in pašnikov, kar pomeni, da se večinoma ukvarjajo z živinorejo. Med poljščinami so bila najbolj zastopana žita, nato krompir in koruza. Analizirane kmetije prodajo največ pridelkov na lastnem dvorišču (66,4 %), sledi prodaja v KZ (12,86 %), na tržnicah (7,3 %), v specializiranih trgovinah (3,8 %) in v javnih zavodih (0,8 %). Več kot polovica (53,33 %) izmed njih nima možnosti širitve ekološke pridelave. Ostali ocenjujejo svojo priložnost predvsem na področju predelave. Ugotovili smo, da se kmetje ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom predvsem zaradi subvencij (37 %). Na nekaterih kmetijah (13,33 %) ne vidijo prihodnosti v ekološkem kmetijstvu, saj nimajo ne naslednikov ne vizije. Na analiziranih kmetijah so pretežno zadovoljni z delovanjem strokovne svetovalne službe (83 %), ocenjujejo pa, da bi lahko strokovnjaki večkrat prišli na kmetije ter organizirali več strokovnih ekskurzij.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, analiza trženja, ponudba ekoloških živil
Objavljeno v DKUM: 10.05.2017; Ogledov: 829; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: V zadnjih desetletjih se je povpraševanje po hrani pridelani na naraven način zelo povečalo, saj smo zaradi povečanega števila bolezni postali bolj ozaveščeni o zdravem načinu prehranjevanja. Govorimo o ekološko pridelani hrani, s katero varujemo svoje zdravje, okolje in skrbimo za prihodnje generacije. Ekološko pridelana hrana je boljšega okusa in ima večjo prehransko vrednost, saj ne vsebuje škodljivih kemikalij, pesticidov in gensko spremenjenih organizmov. Pozitivnih lastnosti ekološko pridelane hrane se zaveda vse več ljudi in jo tudi uživa. Kljub zavedanju o pomembnosti ekološko pridelane hrane ter pozitivnemu odnosu si je mnogi ne morejo privoščiti, saj je dražja od neekološko pridelane hrane. Porabnik ekološko pridelane hrane je pogosto ženskega spola, ima višjo stopnjo izobrazbe, je bolj premožen ter ima majhne otroke. V teoretičnem delu smo opredelili, kaj je ekološko pridelana hrana ter jo primerjali s konvencionalno pridelano hrano. Zatem smo pojasnili, kateri so pooblaščeni certifikacijski organi v Sloveniji, kako označujemo ekološko pridelano hrano, kaj je ekološko kmetijstvo in kakšno je stanje v ekološkem kmetijstvu pri nas. Opredelili smo porabnika ekološko pridelane hrane in njegov odnos do ekološko pridelane hrane, kateri so motivi in ovire za nakup tovrstno pridelane hrane ter trg ekološko pridelane hrane v Sloveniji. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave izvedene med študenti Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, v kateri smo želeli ugotoviti, kakšen odnos imajo študentje do ekološko pridelane hrane. Ugotovili smo, da imajo študentje Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru pozitiven odnos do ekološko pridelane hrane. Študentje so pokazali, da se zavedajo koristnosti ekološko pridelane hrane za njihovo zdravje in okolje. Pripravljeni so jo tudi kupiti, čeprav se strinjajo, da je dražja od neekološko pridelane hrane.
Ključne besede: ekološko pridelana hrana, označevanje, ekološko kmetijstvo, odnos študentov Ekonomsko-poslovne fakultete do ekološko pridelane hrane, porabnik ekološko pridelane hrane, motivi in ovire za nakup ekološko pridelane hrane
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1408; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Vse več potrošnikov išče ekološko pridelano zelenjavo, ki jo lahko po preusmeritvi ponudijo zelenjadarske kmetije, trenutno še vključene v shemo integrirane pridelave. Preusmeritveni načrt je lahko podlaga za odločitev o spremembi načina kmetijske pridelave. V ta namen je zgrajen tehnološko-ekonomski simulacijski model za analizirano majhno zelenjadarsko kmetijo v Podravju. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov in na podlagi ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve. Ekonomika preusmeritve je ocenjena za integrirano pridelavo, obdobje preusmeritve in za ekološko pridelovanje, za pridelavo na prostem in v zaščitenih prostorih ter za posamezne zelenjadnice, ki si sledijo glede na predvideni kolobar. Vhodni podatki za posamezno tehnološko karto so pridobljeni neposredno na proučevani kmetiji, iz prakse in v strokovni literaturi. Model kalkulacij skupnih stroškov za zelenjadnice vključuje sklope: poraba semenskega materiala, poraba gnojil, poraba sredstev za varstvo rastlin, delovne ure, strojno delo in najete strojne usluge, ter splošni stroški (stroški kontrole, prispevkov, vode, elektrike). Finančni rezultat na nivoju kmetije se po preusmeritvi zviša (integrirano = 10.112,38 €, ekološko = 17.073,21). Zviša se tudi število delovnih ur, ki v ekološkem načinu kmetovanja zagotavljajo 1,8 PDM (integrirano = 0,62 PDM). Za analizirano kmetijo je predstavljena analiza SWOT, ki vključuje pozitivne in negativne dejavnike, ki vplivajo na odločitev za preusmeritev. Preusmeritev majhne zelenjadarske kmetije v ekološko kmetijstvo je ekonomsko upravičena, vendar je za preusmeritev ključnih več drugih dejavnikov (znanje, trg, interesi družinskih članov, pravna organiziranost kmetije), ki tudi vplivajo na odločitev o spremembi načina kmetovanja na kmetiji.
Ključne besede: preusmeritveni načrt, ekološko kmetijstvo, ekonomska analiza, zelenjadarska kmetija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1498; Prenosov: 316
Celotno besedilo (1,17 MB)