11. Preusmeritveni načrt kmetije Svetec iz konvencionalne v ekološko – študija primeraMateja Korošec, 2019, diplomsko delo Opis: V Sloveniji in Evropi je vedno večje povpraševanje po ekoloških živilih. V diplomskem delu smo razvili preusmeritveni načrt za mlečno proizvodno kmetijo Svetec. Predstavljena so bila vsa tri obdobja: pred, med in po preusmeritvi v ekološko pridelavo. V načrtu smo upoštevali želje kmetije in aktualno slovensko in evropsko zakonodajo s področja ekološkega kmetijstva. Razvili smo SWOT-analizo ter tehnološko-simulacijski model skupnih stroškov s kalkulacijami za vsa obdobja preusmerjanja. S kalkulacijami skupnih stroškov smo prišli do zaključka, da je ekološka pridelava bolj ekonomsko upravičena od konvencionalne. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je bil 12.485,42 €, po preusmeritvi v ekološko pa 19.334,76 €. Koeficient ekonomičnosti se je iz 1,12 zvišal na 1,38. Tudi prireja mleka je ekonomsko uspešnejša v ekološki pridelavi. Ključne besede: ekološko kmetijstvo, mlečna kmetija, preusmeritveni načrt, ekonomika, prireja mleka Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1666; Prenosov: 289
Celotno besedilo (846,58 KB) |
12. Ekonomika preusmeritve kmetije iz konvencionalne v ekološko – študija primeraAlen Bolkovič, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Po statističnih podatkih in po množici drugih dejstev v zadnjih letih vedno več konvencionalnih kmetij prehaja v ekološki način kmetovanja. Ekološko kmetovanje ni več majhna tržna niša, temveč hitro rastoči sektor kmetijstva. V diplomskem delu je izdelan preusmeritveni načrt za konvencionalno poljedelsko (19,70 ha) kmetijo Nemec, ki se nahaja na severovzhodu Slovenije, natančneje na Cvenu pri Ljutomeru. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit tehnološko-simulacijski model za potrebe ocene ekonomike preusmeritve. Z omenjenim modelom smo opravili ocene ekonomskih parametrov in analizirali ekonomsko stanje kmetije v konvencionalnem, preusmeritvenem in ekološkem obdobju. Finančni rezultat kmetije v konvencionalnem obdobju znaša 9.843,35 €. V obdobju preusmeritve je predviden finančni rezultat 7.460,47 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa 31.061,95 €. Na podlagi ocene ekonomike lahko zaključimo, da je preusmeritev poljedelske kmetije Nemec v ekološki način pridelave, ekonomsko upravičena. Ključne besede: Ekonomika, ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, kalkulacije. Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1908; Prenosov: 319
Celotno besedilo (1,40 MB) |
13. Analiza možnosti samozaposlitve na majhni kmetijiSmiljan Kos, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Današnji trend v kmetijstvu je industrializacija pridelave hrane, kar ima zraven nekaterih pozitivnih lastnosti vsekakor tudi veliko negativnih. Ena od teh je večanje kmetijskih gospodarstev, kar posledično vpliva na hitro upadanje biotske pestrosti. Zato smo se v letu 2018 odločili, da bomo analizirali možnosti samozaposlitve na majhni samooskrbni kmetiji Kos, ki obsega 1,47 ha obdelovalnih površin. Predpostavili smo, da se kmetija preusmeri v ekološko pridelavo, investira v trajni nasad malin, v sušilnico oz. liofilizator ter vzpostavi predelava v čokoladno-sadne izdelke. Uporabljene so bile metoda simulacije, ocena ekonomike preusmeritve v ekološko pridelavo ter finančna analiza. Ugotovili smo, da lahko na kmetiji Kos zagotovimo delovno mesto eni osebi za polni delovni čas (1.800 ur/leto) ter za 600 ur sezonskega dela pri obiranju malin. Skupna investicija (75.000 €) se ob predvidenem letnem denarnem toku (4.803,06 €) po statični metodi povrne po 15 letih ter 226 dneh. Ključne besede: finančna analiza, samozaposlitev, majhna kmetija, ekološko kmetijstvo, ocena investicije Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1672; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,03 MB) |
14. Preusmeritveni načrt kmetije Ploj iz konvencionalnega v ekološko kmetovanjeDenis Ploj, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Ekološko kmetijstvo v Sloveniji je zaradi vedno večje osveščenosti prebivalstva o pomenu zdrave in lokalno pridelane hrane v porastu. Na drugi strani pa je ekološka pridelava predvsem za manjše kmetije dodana vrednost, saj se lažje preusmerijo in prilagodijo zahtevam ekološke pridelave ter svoj produkt prodajo po višji ceni. Za manjšo konvencionalno kmetijo Ploj, ki ima njivskih površin le 1,1 ha, je izdelan preusmeritveni načrt. Za vsak kmetijski proizvod je pripravljena kalkulacija skupnih stroškov v konvencionalni pridelavi, pri preusmeritvi v ekološko pridelavo in v ekološki pridelavi, ko ima kmetija že status za ekološke pridelke. Za razvoj simulacijskega modela sta bila za kmetijo izdelana petletni kolobar in gnojilni načrt. Rezultati diplomskega dela so pokazali, da kmetija v času konvencionalne pridelave posluje negativno, in sicer je finančni rezultat –216,39 €. V obdobju prvega leta preusmeritve je predviden pozitiven finančni rezultat v višini 3.371,33 €, medtem ko je za drugo leto preusmeritve predvideni finančni rezultat 6.770,17 €. Za obdobje ekološke pridelave je finančni rezultat 4.588,92 €. Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, ekonomika preusmeritve, kalkulacije skupnih stroškov Objavljeno v DKUM: 28.01.2019; Ogledov: 1727; Prenosov: 214
Celotno besedilo (1,12 MB) |
15. Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Veberič v ekološkoAleš Veberič, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Raziskava zajema pripravo preusmeritvenega načrta konvencionalne poljedelsko-vinogradniške kmetije Veberič v ekološko pridelavo. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit simulacijski model, s katerim lahko s pomočjo ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve v ekološko pridelavo. Kalkulacije so izdelane za tri obdobja: konvencionalno, preusmeritev in obdobje po preusmeritvi, ko je dosežen ekološki status. Izhodišče za kalkulacije je konvencionalna pridelava v letu 2017, nato sledita dve leti preusmeritvenega obdobja za poljedelstvo in tri leta za vinogradništvo. Po preusmeritvenem obdobju pridobi kmetija ekološki status. Finančni rezultat konvencionalne pridelave je ocenjen s kalkulacijami skupnih stroškov in znaša 2.545,66 €. Na podlagi planskih kalkulacij je v obdobju preusmeritve predviden finančni rezultat v prvem letu preusmeritve 3.311,44 €, v drugem letu preusmeritve 3.183,01 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa doseže vrednost 5.702,71 €. Z analizo SWOT so predstavljene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za analizirano kmetijo. Zaključimo lahko, da je iz ekonomskega vidika upravičena pridelava v obdobju preusmeritve in po prehodu v ekološko kmetijstvo. Ključne besede: ekološko kmetijstvo / preusmeritveni načrt / kalkulacije / vinogradništvo Objavljeno v DKUM: 28.01.2019; Ogledov: 1586; Prenosov: 278
Celotno besedilo (291,90 KB) |
16. Analiza škodljivih vplivov prehranske verige na okolje in zdravje ljudiTinkara Zupan, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Celotno prehranjevalno verigo spremlja močno obremenjevanje okolja, na kar vpliva predvsem človek. Eden izmed predlogov, s katerim bi zmanjšali vplive na okolje, je ekološko kmetijstvo.
V diplomskem delu smo opredelili vrsto obremenjevanj okolja in kako le-ta vplivajo na okolje in na zdravje ljudi. Predstavili smo ekološko kmetijstvo in primer dobre prakse, ki deluje v sklopu Biotehniškega centra Naklo.
Izvedli smo anketo, s katero smo spoznali nakupovalne navade kupcev in ugotovili, kolikšna je njihova skrb za okolje.
Opravljena je bila analiza ankete, kjer smo na podlagi rezultatov in teorije podali predloge izboljšav na tem področju. Ključne besede: prehranska veriga, obremenjevanje okolja, ekološko kmetijstvo, lokalno gospodarstvo. Objavljeno v DKUM: 10.01.2019; Ogledov: 1345; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,22 MB) |
17. Vpliv načina prekinitve rasti rastlin za agroekološke storitve na število členonožcev v dveh letih projekta SoilVegUrška Lisec, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Rastline za agroekološke storitve (ASC) so pomemben sestavni del mnogih kmetijskih pridelovalnih sistemov. ASC rastline lahko zagotovijo bolj trajnostni ekosistem, saj zmanjšajo erozijo tal, povečajo količino organske snovi, izboljšajo rodovitnost tal ter preprečijo izgubo hranil iz tal. ASC prispevajo uravnavanju pojava plevela in boljšim pogojem za koristne organizme. V okviru projekta SoilVeg je bila v letih 2015–2018 preverjena učinkovitost uporabe valjarja rastlinske odeje Roller Crimper (RC) kot alternativne metode prekinitve rasti prekrivnih rastlin brez obdelave v primerjavi s plitvo zadelavo in običajno kmetijsko prakso v ekološki pridelavi zelja. Poljski poskus s »split-split-plot« zasnovo je bil izveden v Mariboru. Preizkušeni sta bili dve ASC rastlini (inkarnatka in ječmen), katerih rast je bila prekinjena (i) z uporabo tehnike zmanjšanja obdelave tal oziroma valjanje z RC in (ii) inkorporacijo ASC v tla kot zeleno gnojenje v primerjavi z običajno kmetijsko prakso brez ASC z oranjem in (iii) okopavanjem ter (iv) zastiranje tal s črno folijo. V obeh letih poskusa je bila populacija členonožcev izražena kot vrednost activity density (AD) višja na obravnavanjih, kjer je bila posejana inkarnatka. . Najpogosteje ujeti v vabah so bili hrošči (Coleoptera), muhe (Diptera), pajkovci (Araneae) in stenice (Heteroptera). V vabah so bili najpogosteje ujeti hrošči (Coleoptera), muhe (Diptera), pajkovci (Araneae) in stenice (Heteroptera). Povprečna vrednost AD krešičev je bila višja na obravnavanjih z zelenim gnojenjem v primerjavi z RC. Tudi sicer je RC pozitivno vplival na pojavnost več različnih redov žuželk. V prihodnosti bo potrebno preveriti več vrst ASC rastlin in izbrati najoptimalnejši način tehnike prekinitve rasti. Ključne besede: rastline za agroekološke storitve, valjar rastlinske odeje, ekološko kmetijstvo, biodiverziteta, talni členonožci Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 2396; Prenosov: 190
Celotno besedilo (2,37 MB) |
18. Ocena ekonomske upravičenosti ekološke pridelave sladkorne pese v slovenskih razmerahMaja Škrinjar, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Po več kot desetletju so v Sloveniji ponovno začeli s pridelavo sladkorne pese, v Evropi pa je že dlje časa močno razširjena. Čedalje več je govora in odločanja za ekološko kmetovanje oziroma ekološko pridelavo. V diplomski nalogi je prikazana razširjenost pridelave sladkorne pese v Sloveniji in Evropi, hkrati pa pridelava ekološke sladkorne pese v Evropi. V nalogi je predstavljen preusmeritveni načrt za sladkorno peso. Za oceno ekonomike je bil po metodi skupnih stroškov razvit tehnološko-ekonomski simulacijski model za določeno površino pridelave sladkorne pese. Z razvojem tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela smo lahko po rezultatih ocenjevali ekonomsko upravičenost preusmeritve standardne pridelave sladkorne pese v ekološko pridelavo. Preusmeritveni načrt je narejen za konvencionalno, preusmeritveno in ekološko obdobje. Finančni rezultat v konvencionalnem obdobju pridelave znaša 286,44 €, v preusmeritvenem obdobju 991,50 € in v ekološkem obdobju 1.354,86 €. V diplomskem delu je narejena tudi SWOT-analiza. Vsi rezultati so zgolj teoretični, saj v Sloveniji trenutno ne obstaja obrat za pridelavo ekološke sladkorne pese. Ključne besede: Ekološko kmetijstvo, sladkorna pesa, kalkulacije, preusmeritveni načrt, SWOT analiza Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1229; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,05 MB) |
19. Ekonomika preusmeritve kmetije v ekološko z oceno investicije v predelavoAnja Pečoler, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Z vseh pogledov pridelave hrane se vse bolj kaže ekološko kmetijstvo kot tisti način kmetovanja, ki nam bo predstavljal vir bogate, naravno pridelane hrane, sonaravno z zemljo, ki jo obdelujemo. Izdelan je preusmeritveni načrt v ekološko kmetijo za samooskrbno konvencionalno hribovsko kmetijo Lebert, ki predvideva uvedbo dopolnilne dejavnosti ob preusmeritvi. S SWOT analizo so predstavljene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti kmetije. Z oceno ekonomskih in finančnih parametrov smo ovrednotili ekonomsko upravičenost preusmeritve in investicije. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je znašal 17.801,74 € in v obdobju ekološke pridelave 25.717,34 €. Koeficient ekonomičnosti se je zvišal iz vrednosti 1,33 na 1,70, kar pomeni, da kmetija posluje ekonomično uspešnejše kot v konvencionalni pridelavi. Z oceno investicije smo analizirali peko kruha kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Glede na oceno prodaje, dela in stroškov se investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne v treh letih. Ekološko kmetijstvo je torej za manjše hribovske kmetije primerna razvojna usmeritev. Ključne besede: ekonomika, ocena investicije, pridelava žit, ekološko kmetijstvo, SWOT, preusmeritev Objavljeno v DKUM: 18.09.2018; Ogledov: 1572; Prenosov: 316
Celotno besedilo (1,71 MB) |
20. Preusmeritev kmetije Krčovnik v ekološkoMartina Fekonja, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Pripravljen je bil načrt preusmeritve za kmetijo Krčovnik, katere poudarek je na živinorejski panogi. Kmetija Krčovnik leži v gorskem območju in redi goveje pitance, ki jih pred dopolnitvijo dveh let prodajo za predelavo mesa. Načrt pridelave na kmetiji je predstavljen v obdobju pred, med in po preusmeritvi v ekološko pridelavo. Razvit je bil tudi tehnološko-ekonomski simulacijski model, na podlagi katerega smo opravili ocene ekonomskih parametrov in analizirali ekonomsko stanje kmetije v vseh treh obdobjih kmetovanja. Z razvitim simulacijskim modelom je bilo ugotovljeno, da je finančni rezultat v času konvencionalne pridelave kmetije znašal 7.902,74 €, v obdobju preusmeritve se je zvišal na 8.140,89 €, v času ekološke pridelave pa se je ponovno povišal (10.772,79 €). Na podlagi ocene ekonomike je preusmeritev kmetije Krčovnik v ekološki način pridelave smotrna. Ključne besede: Ekološko kmetijstvo / preusmeritev / ekonomika / živinoreja / pridelava Objavljeno v DKUM: 27.08.2018; Ogledov: 1308; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,30 MB) |