SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V ŠMARTNEM NA POHORJU
Kristina Pregl, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je osredotočena na turizem na podeželju. V literaturi najdemo zglede, da ima turizem na podeželju pozitiven vpliv na razvoj turizma in gospodarski razvoj nekega kraja. Prikažem možnosti razvoja trajnostnega turizma na kmetijah in povezavo med turizmom in rekreacijo. V empiričnem delu prikažem obstoječo turistično ponudbo v Šmartnem na Pohorju z njegovo okolico in možnosti za razvoj turistične ponudbe Posebna pozornost je namenjena turizmu na kmetijah, ki je še nerazvit. Po mnenju anketirancev so v Šmartnem številne možnosti za razvoj turizma, predvsem na področju turističnih kmetij. Ugotavljam, da domačini ne znajo izkoristiti danosti, ki jih kraj ponuja. Spoznala sem, da lahko povezave med ljudmi in sodelovanje z odgovornimi za razvoj turizma v kraju popestrijo turistično ponudbo posameznih ponudnikov in kraja v celoti. Ugotovila sem, katere turistične zvrsti imajo večje možnosti razvoja in predstavila nekatere predloge za pospeševanje turistične ponudbe. Prepričana sem, da lahko turizem v Šmartnem domačinom omogoči lepo prihodnost. Turizem je lahko vir dodatnega zaslužka, kar pa je najpomembnejše, razvoj turističnih kmetij lahko prepreči odseljevanje mladih ljudi, saj so prav mladi najpomembnejši za ohranitev kmetijstva, ki bo omogočil tudi razcvet turizma.
Ključne besede: Šmartno na Pohorju, trajnostni turizem na podeželju, turizem na kmetiji, ekološko kmetijstvo, razvijanje turistične ponudbe, športno-rekreacijski turizem, naravna in kulturna dediščina.
Objavljeno: 05.02.2010; Ogledov: 2350; Prenosov: 317
.pdf Polno besedilo (1,48 MB)

2.
Razlike med ekološko in konvencionalno rejo prašičev glede na proučevane rastne, pitovne, klavne lastnosti in kakovost mesa
Marko Ocepek, 2010, magistrsko delo

Opis: V poskusu smo primerjali pitovne, klavne lastnosti in kakovost mesa prašičev (n=67) vzrejenih na konvencionalni način (KON) ali po načelih ekološke reje (EKO), ki so pomenila podaljšanje laktacije, več prostora v reji, izpuste in uporabo ekološke krme. Poskus je potekal v raziskovalno pedagoškem centru za rejo prašičev Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru do starosti prašičev 26 tednov. V času poskusa smo merili mikro klimatske parametre v prostorih KON in EKO skupine, beležili dnevno porabo krme (na skupino) in spremljali rast (tehtanje pri starosti 4, 6, 11, 22 in 26 tednov). Prašiči so bili nato zaklani v bližnji komercialni klavnici po standardnem postopku, kjer smo tudi opravili meritve klavnih lastnosti in kakovosti mesa. Ob primerljivi temperaturi in hitrosti gibanja zraka smo v prostorih KON skupine izmerili višje vsebnosti plinov NH3, CO2 in H2S kot v skupini EKO prašičev. Med EKO in KON skupino pujskov v času laktacije (0-4 tednov) nismo ugotovili značilnih razlik v prirastu. V obdobju od 4. do 6. tedna starosti so prašiči EKO skupine, ki niso bili odstavljeni, priraščali počasneje kot prašiči v kontroli (KON), ki so že bili odstavljeni. Zaostajanje v rasti pri EKO prašičih se je nadaljevalo vse do zadnje faze pitanja (22.-26. teden), v kateri sta obe skupini imeli podoben prirast. Zaradi nižjega dnevnega prirasta v celotnem obdobju pitanja so imeli EKO prašiči ob zakolu nižjo živo maso in maso klavnega trupa, kar se je odrazilo na klavni kakovosti trupa (manjša dolga hrbtna mišica, manjše stegno). Glede lastnosti tehnološke kakovosti mesa smo pri EKO prašičih ugotovili višjo končno vrednost pH ter višjo vsebnost intramuskularne maščobe v dolgi hrbtni mišici. Naši rezultati kažejo, da podaljšanje laktacije pri EKO prašičih lahko vpliva na upočasnitev rasti in posledično slabšo klavno kakovost. Povečanje intramuskularne maščobe pri EKO prašičih pripisujemo učinku kompenzacijske rasti v zadnjem obdobju rasti.
Ključne besede: Ključne besede: prašiči / ekološko kmetijstvo / prirast / klavne lastnosti / kakovost mesa
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 3434; Prenosov: 361
.pdf Polno besedilo (379,44 KB)

3.
PROJEKT PREHODA SADOVNJAKA IZ INTEGRIRANE PRIDELAVE NA EKOLOŠKO SADJARSTVO NA PRIMERU SADJARSKE KMETIJE FREŠER
Mojca Bečaj, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje stanje ekološkega kmetijstva v Sloveniji in v Evropi, njegov pomen v trajnostnem razvoju ter umestitev v nacionalnem programu Strategiji razvoja Slovenije, sledenju evropskim smernicam preko Akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo. Analiza sektoraja ekološkega kmetijstva se predvsem poglablja v stanje ekološkega sadjarstva. Diplomsko delo opisuje teoretičen model prehoda iz integrirane pridelve na ekološko sadjarstvo, kar je prikazano na modelu kmetije Frešer v obliki zagonskega elaborata.
Ključne besede: Projekt prehoda, trajnostni razvoj, ekološko kmetijstvo, ekološko sadjarstvo, integrirana pridelava sadja, model prehoda, zagonski elaborat.
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2000; Prenosov: 272
.pdf Polno besedilo (811,47 KB)

4.
AGENTNI MODEL RAZVOJA EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA
Nejc Finžgar, 2010, diplomsko delo

Opis: Ekološko kmetijstvo predstavlja človeku in naravi najprijaznejši način kmetovanja. Z namenom, da bi ugotovili, kako se bo ekološko kmetijstvo razvijalo pri nas, si pri predvidevanju pomagamo s simulacijskimi modeli. Cilj pričujoče diplomske naloge je bil zgraditi poskusni agentni model razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji in ugotoviti, ali je ta način modeliranja primeren za proučevanje tega procesa. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da si z agentnim modeliranjem lahko pomagamo pri predvidevanju razvoja ekološkega kmetijstva.
Ključne besede: dogodkovna simulacija, agentno modeliranje, ekološko kmetijstvo
Objavljeno: 02.09.2010; Ogledov: 1889; Prenosov: 240
.pdf Polno besedilo (2,27 MB)

5.
VLOGA ČLOVEŠKIH VIROV ZA RAZVOJ EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V PODRAVSKI REGIJI
Nina Globovnik, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Razvoj človeških virov je strategija, ki lahko v času velike gospodarske krize pripomore k rešitvi marsikaterega gospodarskega problema. Predvsem za slovensko podeželje velja, da danes v več pogledih zaostaja za mestom, saj je manj gospodarsko razvito, neperspektivno za mlade, ima slabšo izobrazbeno strukturo prebivalstva, nima primerne infrastrukture in podobno. Tradicionalno kmetijstvo je zaradi neprimerne zemljiško posestne strukture in zaradi neprimernega reliefa nekonkurenčno v primerjavi z državami EU, zato je potrebno iskati konkurenčnejše strategije za razvoj slovenskega podeželja. V zadnjih letih so se pojavile nove možnosti razvoja predvsem v ekološkem kmetijstvu, pri tem pa ne smemo zanemariti tudi razvoja človeških virov, ki ima velik pomen za samo prestrukturiranje kmetij. Povpraševanje po ekološko pridelani hrani se zaradi večje ozaveščenosti porabnikov o pomenu naravno pridelanih živil povečuje, zato imajo slovenski kmetje priložnost, da ob pomoči državnih subvencij in različnih izobraževalnih aktivnosti pridobijo ustrezna finančna sredstva in znanja za prestrukturiranje tradicionalnega kmetijstva v ekološko, za katerega je značilno, da je prijazno okolju in našemu zdravju. V magistrski nalogi želimo predstaviti problematiko slovenskega podeželja, ki bi jo lahko v določeni meri rešili z ustrezno strategijo razvoja človeških virov. Želimo predstaviti perspektivo, ki jo vidimo predvsem v proizvodnji ekološko pridelane hrane. Predstavili smo načine usposabljanj in izobraževanj, katerih se imajo kmetje možnost udeležiti, da izpopolnijo svoje znanje in pridobijo neprecenljive izkušnje za nadaljnjo pridelavo. Raziskali smo, v kolikšni meri dijaki srednjih biotehniških šol v Podravski regiji vidijo perspektivo na podeželju, ali nameravajo ostati na podeželju ter v kolikšni meri in na kakšne načine kmetje, ki se v Podravski regiji ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom, izpopolnjujejo svoje teoretično in praktično znanje o ekološkem kmetijstvu.
Ključne besede: razvoj človeških virov, slovensko podeželje, ekološko kmetijstvo
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 1630; Prenosov: 0

6.
EKOLOŠKA PRIDELAVA ŽIVIL V SLOVENSKEM PROSTORU
Sašo Panić, 2010, diplomsko delo

Opis: Ekološko kmetijstvo se je na osnovi biološkega razumevanja medsebojnih povezav v kmetijstvu razvilo v celosten koncept kmetijskega gospodarjenja, ki si v sozvočju z naravo prizadeva za čim bolj sklenjen krogotok snovi in energije na kmetiji oziroma posestvu. Ekološki kmet zato prednostno izbira takšne ukrepe, s katerimi bo dosegel kar najboljšo pridelovalno zmožnost kmetije kot celote. Eden glavnih ciljev ekološkega kmetijstva oziroma bioproizvodnje je, da s pomočjo ekološke pridelave kot tudi s pazljivo predelavo živil, ki ohranja njihovo prehransko vrednost, proizvaja zdrava, visoko kakovostna živila za človeško prehrano. Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave, ne uporabljajo kemičnih sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil ter gensko spremenjenih organizmov. Ekološko kmetovanje v Sloveniji pridobiva na pomenu tako pri kmetih, še bolj pa pri potrošnikih. V diplomski nalogi so predstavljeni različni vidiki ekološkega kmetijstva ter ostalih atributov, ki so povezani z bioproizvodnjo. Poudarek je predvsem na stanju ekološkega kmetijstva pri nas, podrobno pa je opisana tudi problematika prehoda iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo. V okviru tematike diplomskega dela je bila obiskana tudi ekološko-turistična kmetija Pri Lazarju v Zalogu, kjer so bile pridobljene informacije o preusmeritvi kmetije ter problemi, s katerimi se na kmetiji srečujejo. Na koncu so predstavljeni različni vidiki, med njimi tudi organizacijski in finančni ter možnosti izboljšanja obstoječega sistema.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, konvencionalno kmetijstvo, preusmeritveni načrt, ekološka živila, kontrola ekoloških kmetij, certifikacija, deklaracija
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 1744; Prenosov: 354
.pdf Polno besedilo (1,01 MB)

7.
DOPOLNITEV DEJAVNOSTI PREDELAVE KMETIJSKIH PRIDELKOV NA EKOLOŠKI KMETIJI BREGAR
Saša Boh, 2011, diplomsko delo

Opis: Področje dela, ki ga želimo raziskovati, so priložnosti za dopolnitev dejavnosti predelave kmetijskih pridelkov na ekološki kmetiji Bregar. Natančneje želimo prikazati prestrukturiranje integriranega kmetijstva v ekološko, problematiko dopolnilnih dejavnosti na področju predelave ekoloških pridelkov, spregovoriti splošno o zakonodaji in nadzornem sistemu na področju ekoloških kmetij. Predelava je med najšibkejšimi členi v slovenskem ekološkem kmetijskem sektorju. Na trgu primanjkuje domačih (slovenskih) ekoloških pridelkov in živil. Ekološko proizvodnjo je potrebno razvijati na različnih ravneh (poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in živinoreja). Poseben poudarek je potrebno nameniti predelavi ekološko pridelanih pridelkov, kar je še vedno največja hiba. Investicijska vlaganja v opremo in izobraževanje za povečanje pridelave ekološko neoporečne hrane so potrebna na vseh nivojih. Na prvem mestu je kakovostna infrastruktura, ki je zelo pomanjkljiva, sledita pa pomanjkanje predelovalnih obratov ter nezadostna vlaganja v izobraževanje, promocijo in trženje. Predelava ekološko pridelanih živil na kmetiji Bregar je tako šele v povojih in jo bo potrebno začeti v prihodnosti pospešeno razvijati. V diplomskem delu bomo poizkušali podrobneje predstaviti problematiko dopolnilnih dejavnosti na ekološki kmetiji Bregar.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, dopolnilna dejavnost ekološkega kmetovanja, predelovalna dejavnost.
Objavljeno: 30.01.2012; Ogledov: 1357; Prenosov: 117
.pdf Polno besedilo (2,80 MB)

8.
Analitične in senzorične lastnosti ekološko pridelanih kultivarjev paradižnika (Lycopersicum esculentum L.)
Silvija Lang, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomsko raziskavo je bilo vključenih sedem različnih kultivarjev paradižnika: 'Rdeča češnja', 'White Beauty', 'Green Zebra', 'Optima F1', 'Hellfrucht', 'Yellow Submarine' in 'Zuckertraube', ki so bili v letu 2009 ekološko pridelani v kolekciji na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Izvrednotena je bila masa, barva in trdota plodov ter vsebnost sladkorja. V plodovih je bila analizirana vsebnost karotenoidov in nekaterih fenolnih kislin. Ocenjevalci so lastnosti paradižnika  videz (barva, oblika); konsistenca (čvrstost, sočnost); okus (kislost, sladkost) in skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost paradižnika) ocenjevali na 10 cm premici. Kultivar je statistično značilno vplival na vse parametre, merjene na plodovih, ter na vsebnost karotenoidov in fenolnih kislin. Po pričakovanjih so največ likopena vsebovali rdeče obarvani plodovi kultivarjev 'Rdeča češnja', 'Optima F1' in 'Hellfrucht'. Pri ocenah senzorike so po nekaterih lastnostih (barva, oblika in sočnost) bili značilno više ocenjeni kultivarji rdeče barve, glede na rezultate pri skupnem vtisu pa sta se izkazala kot najbolj všečna kultivarja 'Hellfrucht' in 'Green Zebra'.
Ključne besede: paradižnik, kutivar, ekološko kmetijstvo, kemijska analiza, senzorične lastnosti
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1736; Prenosov: 122
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

9.
PREUSMERITEV KMETIJE PLAZNIK V KMETIJO Z EKOLOŠKO TURISTIČNO PONUDBO
Kristina Adamič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bil izdelan preusmeritveni načrt iz konvencionalne v ekološko pridelavo za izletniško kmetijo Plaznik iz Črne na Koroškem. Načrt je razdeljen na tri dele, to so zatečeno stanje, stanje v preusmeritvi in obdobje ekološke pridelave. V zatečenem stanju je opisan dosedanji način pridelave (sonaravna reja živali), ki zajema osnovne podatke o kmetiji, opis rastlinske pridelave, živinoreje, predelave, trženja, opisana je finančna situacija ter pričakovani problemi pri preusmeritvi. Obdobje preusmeritve traja 2 leti in opisuje potrebne spremembe za prehod na ekološko kmetovanje. Ker dosedanja pridelava ni intenzivna, večjih sprememb ni. Potrebna je ureditev izpustov za živali, dokup ekološke krme, dokup živali iz ekoloških kmetij ipd. Obdobje ekološke pridelave pa predstavlja kmetijo po preteku preusmeritvenega obdobja. Predstavljeni so finančni rezultati v vseh obdobjih, iz katerih smo ugotovili, da je najvišji finančni rezultat v obdobju konvencionalne pridelave, najnižji pa v obdobju ekološke pridelave. Na kmetiji je registrirana dopolnilna dejavnost turizem na kmetiji oz. izletniška kmetija in ker nacionalna zakonodaja omogoča certificirano ponudbo ekoloških živil v obratih javne prehrane ter zaradi vse večjega povpraševanja gostov po tovrstnih jedeh, smo sestavili primer ekološkega menija, v katerem so vse jedi sestavljene iz ekoloških živil. Na podlagi kalkulacij smo ugotovili, da so stroški ekološkega menija za 0,53 evrov višji od stroškov pri pripravi konvencionalnega menija. Prihodek je glede na prodajno ceno za 0,77 evrov višji pri ekološkem meniju.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo / preusmeritev / preusmeritveni načrt / ekološki meni / ekonomika
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 2093; Prenosov: 581
.pdf Polno besedilo (260,97 KB)

10.
MOŽNOSTI RAZVOJA IN TRŽENJA NA EKOLOŠKI KMETIJI
Eva Mlakar, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenija je območje, kjer klimatske razmere ustrezajo sonaravnemu, zlasti ekološkemu načinu kmetovanja. Povpraševanje porabnikov po ekološko pridelani hrani stalno narašča, zato ekološko kmetijstvo predstavlja dobro tržno nišo. V dosedanjem razvoju ekološkega kmetijstva se je s pomočjo kmetijske politike povečalo število ekoloških kmetovalcev, ustanovile so se organizacije za kontrolo ipd. Nekateri pridelovalci so svojo pridelavo že tržno usmerili, v večini primerov pa to ostaja še nerešeno vprašanje. Zato je v diplomskem delu predstavljena ekološka kmetija Mlakar, analizirano kmetovanje in možnosti razvoja ter izboljšava tržnih poti na njej. Postavljeni so tudi temelji za nadaljnje ekološko kmetovanje. Z opisom področij ekološkega kmetijstva, problematike prehrane, trženja in obremenjevanja okolja je prikazano, kako pomembna in aktualna je obravnavana tema. Na področju ekološkega kmetijstva je čas za spremembe, kar pa pomeni, da je treba sprejeti določena tveganja. Dvome predstavlja predvsem proizvodnja in že danes napovedana svetovna problematika hrane. Bomo pridelovali ekološko ali gensko spremenjeno hrano? Velik del odločitev je v rokah končnih porabnikov – nas,ki bomo v prodajalnah odločali o izdelku in narekovali pridelovalcem, kaj in kako naj pridelujejo.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo, obremenjevanje okolja, varna hrana, trženje, razvojne možnosti.
Objavljeno: 24.02.2012; Ogledov: 1450; Prenosov: 339
.pdf Polno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici