| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Načrtovanje in postavitev učnega permakulturnega vrta ob Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše
Noemi Ludvik, 2021, diplomsko delo

Opis: Permakultura je oblika trajnostnega kmetijstva z individualnim pristopom postavitve in zasaditve. Ni recept, temveč koncept, zasnovan na individualnosti posameznika, finančnih sposobnostih, strokovni podkovanosti ter na sodelovanju in reciklaži uporabljenih materialov. V okviru diplomskega dela je bil na pobudo Občine Ruše in skupaj s predstavniki osnovne šole načrtovan in postavljen učni vrt z dogovorjenimi elementi, ustrezno umeščenimi v razpoložljiv prostor. V njem je bila izvedena delavnica z učenci 6. razreda pri predmetu naravoslovje. Na delavnici so bili s pomočjo postavljenih elementov (visoke in izbočene grede, vertikalne zasaditve, hotel za žuželke, kompostnik) obravnavni nekateri vsebinski sklopi učnega načrta (prst, sistematika, morfologija in razmnoževanje rastlin, škodljivi in koristni organizmi, ravnanje z odpadki). Učenci so na delavnici aktivno sodelovali pri končnih zasaditvah in polnjenju hotela za žuželke. Usvojeno znanje so utrdili s pomočjo pripravljenih učnih listov in pomagal. S postavitvijo vrta ob šoli in izvedbo učne delavnice smo pokazali, da je permakulturni vrt pravilno in funkcionalno načrtovan, primerno zasajen ter da ga lahko uporabijo pri pouku naravoslovja.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, permakultura, mešane zasaditve, učilnica v naravi, pouk naravoslovja
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 94; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (6,94 MB)

2.
Agroekologija s primeri agroekoloških praks
2021

Opis: Namen te knjige je ponazoriti, kako temeljna načela agroekologije delujejo v različnih kmetijskih okoljih in kako jih je mogoče uporabiti pri reševanju praktičnih primerov. Prvi del knjige je namenjen bolj teoretičnemu razumevanju razvoja agrekoloških pristopov, prikazu temeljnih načel in različnih agroekoloških praks na nivoju pridelovalnih sistemov in kmetijske krajine. V drugem delu knjige smo skušali izpostaviti praktične primere agroekoloških praks različnih kmetijskih okolij in disciplin. Čeprav ni bilo mogoče zajeti vseh pomembnih agroekoloških vidikov v kmetijstvu, upamo, da bo knjiga zagotovila osnovni vpogled v načela, vzorce in metodologijo za vključitev agroekologije v različne kmetijske prakse in bo ustrezen učni pripomoček za študente ali priročno branje za strokovno ali drugo širšo javnost.
Ključne besede: kmetistvo, agroekologija, trajnost, živinoreja, talna biota, sekvestracija ogljika, biodiverziteta, ekološko kmetijstvo, lokalni trg
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 212; Prenosov: 25
URL Povezava na datoteko

3.
Stališča slovenskih odjemalcev do nakupovanja ekoloških izdelkov
Simona Orter, 2020, magistrsko delo

Opis: Velike spremembe, ki jih je človek povzročil s svojim poseganjem v naravo in ekosistem, ter negativne posledice tovrstnega dejanja so privedle do premišljenega ravnanja z naravo in cenjenja ekoloških izdelkov. V ljudeh sta se prebudili zavest in dolžnost, da naredimo nekaj, dokler je to še mogoče, da obvarujemo naravo in okolje, v katerem živimo. Pojavil se je marketinški trend, ki poudarja številne prednosti ekoloških izdelkov. Trg ekoloških izdelkov doma in po svetu predstavlja hkrati številne priložnosti ter izzive. V magistrskem delu smo se osredotočili na stališča slovenskih odjemalcev do nakupovanja ekoloških izdelkov. V teoretičnem delu smo predstavili proces nakupovanja, nakupnega vedenja in odločanja, stališča odjemalcev, ekološka živila, ekološko kmetijstvo, certificiranje ter označevanje ekoloških izdelkov, nadzor nad njimi in dejavnike, ki privedejo do nakupa ekoloških izdelkov. V empiričnem, raziskovalnem delu smo se osredotočili na slovenske odjemalce in nakupovanje ekoloških izdelkov. Osnovni cilj dela je bil raziskati stališča slovenskih odjemalcev do nakupovanja ekoloških izdelkov. Ugotavljali smo, ali obstajajo značilne razlike pri nakupovanju ekoloških izdelkov glede na starost, spol, izobrazbo in območje bivanja, ali so dejavniki, kot so zdravje, prijaznost okolju, varnost in kakovost, povezani z nakupom ekoloških izdelkov, zanimalo nas je tudi, kateri izmed naštetih dejavnikov je tisti, ki v največji meri privede do nakupa ekoloških izdelkov. Na podlagi zbranih podatkov, zastavljenih hipotez in analize smo prišli do naslednjih ugotovitev: glede na starost obstajajo statistično značilne razlike pri nakupovanju ekoloških izdelkov – ekološke izdelke najpogosteje kupujejo odjemalci, stari 61 let ali več, najmanj pogosto pa tisti odjemalci, ki so stari do 30 let. Pri nakupovanju ekoloških izdelkov prav tako obstajajo statistično značilne razlike glede na spol – ekološke izdelke pogosteje kot ženske nakupujejo moški. Pri nakupovanju ekoloških izdelkov opazimo statistično značilne razlike glede na izobrazbo – ekološke izdelke najpogosteje nakupujejo odjemalci s končano osnovno šolo, najredkeje pa odjemalci s končano srednjo šolo. Obstajajo tudi statistično značilne razlike glede na območje bivanja – ekološke izdelke pogosteje nakupujejo odjemalci, ki prebivajo v mestu. Povezava obstaja med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov in zaznanimi pozitivnimi vplivi ekoloških izdelkov na zdravje, med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov ter zaznano prijaznost okolju ekoloških izdelkov, med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov in zaznano varnostjo ekoloških izdelkov, prav tako med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov ter zaznano kakovostjo ekoloških izdelkov. Dejavnik, ki v največji meri privede do nakupovanja ekoloških izdelkov, je zdravje.
Ključne besede: nakupovanje, nakupno odločanje, nakupno vedenje, stališča, ekološki izdelki, ekološko kmetijstvo, ekološke oznake
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 236; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

4.
Krožno gospodarstvo na kmetijah z različnimi načini pridelave v severovzhodni sloveniji
Helena Levičnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Krožno gospodarstvo na kmetijah je osnova za vzpostavitev povezave snovnih in energijskih tokov v družbi. V kmetijstvu se pojavljajo različni načini pridelave. Vsak od načinov kmetovanja upošteva svoja priporočila in smernice znotraj veljavne zakonodaje. Cilj magistrskega dela je izdelati študije primerov kmetij in jih primerjati glede na način pridelave. Oblikovali smo kazalnike za krožno gospodarjenje na kmetijah, zanimalo pa nas je, kateri način pridelave dosega največ kriterijev in je najbližje idealnemu stanju krožnega gospodarstva na kmetijah. Namen magistrskega dela je raziskati procese, stanje in razširjenost krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Na študijah primerov kmetij s konvencionalno, ekološko in biodinamično pridelavo v severovzhodni Sloveniji smo ugotavljali stanje krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Z anketnim vprašalnikom smo anketirali dve konvencionalni, tri ekološke in dve biodinamični kmetiji. Med kmetijami z različnimi načini pridelave je prišlo do različnega doseganja identificiranih kriterijev. Vse kmetije, vključene v raziskavo, dosegajo več kot polovico identificiranih kazalnikov za krožno gospodarstvo na kmetijah, prav tako pa si vse kmetije želijo razširiti krožno gospodarstvo v svojem gospodarjenju. Vse kmetije se poslužujejo kroženja biomase, zorenja živinskih gnojil in organskih stranskih produktov, gospodarjenja z deževnico, uporabe embalaže iz naravnih virov ali pa z njo ne poslujejo ter poznavanja in skrbi za naravne danosti kmetijskega gospodarstva. Največ kazalnikov za krožno gospodarjenje na kmetijah dosega biodinamičen način pridelave (93 %), nekoliko manj jih dosega ekološki način pridelave (76 %) najmanj pa jih dosega konvencionalni način pridelave (60 %).
Ključne besede: krožno gospodarstvo, ekološko kmetijstvo, permakultura, biodinamika, severovzhodna Slovenija
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 361; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
Primerjalna študija ekoloških certifikatov v dobavni verigi medu
Ivana Marinović, 2019, magistrsko delo

Opis: Izzivi konvencionalnega kmetijstva so pereči problem sodobne družbe in povzročajo številne gospodarske, okoljske in socialne stroške, ki se jih potrošniki zavedajo. Sodobna družba se srečuje z okoljskimi izzivi ter doseganje trajnosti je postalo izziv za številne države. Globalna rast ekološke osveščenosti je povzročila rast povpraševanja po ekološko pridelani hrani. Ker potrošniki na prodajnem mestu ne morejo razlikovati ekoloških izdelkov od neekoloških, so v celoti odvisni od ekološke oznake, ki predstavlja instrument komunikacije s podjetjem. V magistrskem delu smo opisali in predstavili spoznanja o ekoloških certifikati v dobavni verigi medu. S ciljem ugotavljanja razlik med pogoji za pridobitev ekoloških certifikatov za med v EU, ZDA in Avstraliji smo s pomočjo metod kompilacije, deskripcije in komparacije percipirali razlike in podobnosti teh predpisov. V okviru ugotavljanja ali se in v koliki meri se na embaliranemu medu pojavljajo kriteriji okoljskega zavajanja smo s pomočjo metod opazovanja, deskriptivno metodo in metodo komparacije v spletnih trgovinah ZDA, EU in Avstralije opazovali ponudbo in pregledali oznake na embaliranemu medu. V okviru proučevanja prispevka ekoloških oznak k sledljivosti v dobavni verigi medu smo s pomočjo analize SWOT in metode kompilacije proučevali prednosti in slabosti ekoloških oznak v dobavni verigi medu in njihove priložnosti ter nevarnosti. Ugotovitve raziskovalnih hipotez zagotavljajo vpogled v pridelovalne metode za pridobitev ekološkega certifikata za med v ZDA, EU in v Avstraliji. Ugotovitve kažejo tudi na neobstoj standardov za ekološko čebelarjenje v ZDA, s čimer se ta zakonodaja bistveno razlikuje od zakonodaj EU in Avstralije. Na primeru embaliranega medu smo opazili številne kriterije okoljskega zavajanja, ki se na embalaži nahajajo v obliki zavajajočih izjav. Najpogosteje smo zaznali kriterija besede in/ali terminov brez jasnega pomena in sugestivne slike, čeprav smo opazili tudi druge vidike okoljskega zavajanja, in sicer: uporabo neverodostojnih oznak, pomanjkljive dokaze, nepomembne informacije ter nerazumljive izraze. V okviru kriterija besede in/ali terminov brez jasnega pomena smo najpogosteje opazili različice izraza »natural«, ki potrošnike zavaja, da je med pridelan po visokih ekoloških standardih, čeprav pooblaščeni nadzorni organi nimajo zakonske avtoritete nad tem izrazom. V okviru sugestivnih slik pa smo opazili pogosto uporabo slik, ki namigujejo na neutemeljen zeleni vpliv. Ključno prednost ekoloških oznak predstavlja dejstvo, da potrošniki postajajo vse bolj prefinjeni pri svojih nakupovalnih odločitvah. Pomemben korak za pridobivanje ekološkega certifikata oz. ekološke oznake so zahteve po sledljivosti, ki morajo biti po ekološki zakonodaji dostopne vsem udeležencem v dobavni verigi. Nadzorni organi pa igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju zanesljivosti sistema z inšpekcijskim nadzorom. Na drugi strani medalje pa so razvidni negativni aspekti ekoloških oznak, ki se kažejo kot neprepoznavanje pomena ekoloških oznak s strani potrošnikov. Dodaten izziv predstavlja okoljsko zavajanje in posledica tega dejanja, medtem ko se izvozniki srečujejo z pomanjkanjem poenotenja standardov na globalnem trgu
Ključne besede: med, ekološko kmetijstvo, ekološke oznake, sledljivost, okoljsko zavajanje
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 519; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

6.
Preusmeritveni načrt kmetije Svetec iz konvencionalne v ekološko – študija primera
Mateja Korošec, 2019, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji in Evropi je vedno večje povpraševanje po ekoloških živilih. V diplomskem delu smo razvili preusmeritveni načrt za mlečno proizvodno kmetijo Svetec. Predstavljena so bila vsa tri obdobja: pred, med in po preusmeritvi v ekološko pridelavo. V načrtu smo upoštevali želje kmetije in aktualno slovensko in evropsko zakonodajo s področja ekološkega kmetijstva. Razvili smo SWOT-analizo ter tehnološko-simulacijski model skupnih stroškov s kalkulacijami za vsa obdobja preusmerjanja. S kalkulacijami skupnih stroškov smo prišli do zaključka, da je ekološka pridelava bolj ekonomsko upravičena od konvencionalne. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je bil 12.485,42 €, po preusmeritvi v ekološko pa 19.334,76 €. Koeficient ekonomičnosti se je iz 1,12 zvišal na 1,38. Tudi prireja mleka je ekonomsko uspešnejša v ekološki pridelavi.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, mlečna kmetija, preusmeritveni načrt, ekonomika, prireja mleka
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 634; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (846,58 KB)

7.
Ekonomika preusmeritve kmetije iz konvencionalne v ekološko – študija primera
Alen Bolkovič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Po statističnih podatkih in po množici drugih dejstev v zadnjih letih vedno več konvencionalnih kmetij prehaja v ekološki način kmetovanja. Ekološko kmetovanje ni več majhna tržna niša, temveč hitro rastoči sektor kmetijstva. V diplomskem delu je izdelan preusmeritveni načrt za konvencionalno poljedelsko (19,70 ha) kmetijo Nemec, ki se nahaja na severovzhodu Slovenije, natančneje na Cvenu pri Ljutomeru. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit tehnološko-simulacijski model za potrebe ocene ekonomike preusmeritve. Z omenjenim modelom smo opravili ocene ekonomskih parametrov in analizirali ekonomsko stanje kmetije v konvencionalnem, preusmeritvenem in ekološkem obdobju. Finančni rezultat kmetije v konvencionalnem obdobju znaša 9.843,35 €. V obdobju preusmeritve je predviden finančni rezultat 7.460,47 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa 31.061,95 €. Na podlagi ocene ekonomike lahko zaključimo, da je preusmeritev poljedelske kmetije Nemec v ekološki način pridelave, ekonomsko upravičena.
Ključne besede: Ekonomika, ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, kalkulacije.
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 682; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
Analiza možnosti samozaposlitve na majhni kmetiji
Smiljan Kos, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Današnji trend v kmetijstvu je industrializacija pridelave hrane, kar ima zraven nekaterih pozitivnih lastnosti vsekakor tudi veliko negativnih. Ena od teh je večanje kmetijskih gospodarstev, kar posledično vpliva na hitro upadanje biotske pestrosti. Zato smo se v letu 2018 odločili, da bomo analizirali možnosti samozaposlitve na majhni samooskrbni kmetiji Kos, ki obsega 1,47 ha obdelovalnih površin. Predpostavili smo, da se kmetija preusmeri v ekološko pridelavo, investira v trajni nasad malin, v sušilnico oz. liofilizator ter vzpostavi predelava v čokoladno-sadne izdelke. Uporabljene so bile metoda simulacije, ocena ekonomike preusmeritve v ekološko pridelavo ter finančna analiza. Ugotovili smo, da lahko na kmetiji Kos zagotovimo delovno mesto eni osebi za polni delovni čas (1.800 ur/leto) ter za 600 ur sezonskega dela pri obiranju malin. Skupna investicija (75.000 €) se ob predvidenem letnem denarnem toku (4.803,06 €) po statični metodi povrne po 15 letih ter 226 dneh.
Ključne besede: finančna analiza, samozaposlitev, majhna kmetija, ekološko kmetijstvo, ocena investicije
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 828; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
Preusmeritveni načrt kmetije Ploj iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje
Denis Ploj, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekološko kmetijstvo v Sloveniji je zaradi vedno večje osveščenosti prebivalstva o pomenu zdrave in lokalno pridelane hrane v porastu. Na drugi strani pa je ekološka pridelava predvsem za manjše kmetije dodana vrednost, saj se lažje preusmerijo in prilagodijo zahtevam ekološke pridelave ter svoj produkt prodajo po višji ceni. Za manjšo konvencionalno kmetijo Ploj, ki ima njivskih površin le 1,1 ha, je izdelan preusmeritveni načrt. Za vsak kmetijski proizvod je pripravljena kalkulacija skupnih stroškov v konvencionalni pridelavi, pri preusmeritvi v ekološko pridelavo in v ekološki pridelavi, ko ima kmetija že status za ekološke pridelke. Za razvoj simulacijskega modela sta bila za kmetijo izdelana petletni kolobar in gnojilni načrt. Rezultati diplomskega dela so pokazali, da kmetija v času konvencionalne pridelave posluje negativno, in sicer je finančni rezultat –216,39 €. V obdobju prvega leta preusmeritve je predviden pozitiven finančni rezultat v višini 3.371,33 €, medtem ko je za drugo leto preusmeritve predvideni finančni rezultat 6.770,17 €. Za obdobje ekološke pridelave je finančni rezultat 4.588,92 €.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, ekonomika preusmeritve, kalkulacije skupnih stroškov
Objavljeno: 28.01.2019; Ogledov: 795; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

10.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Veberič v ekološko
Aleš Veberič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava zajema pripravo preusmeritvenega načrta konvencionalne poljedelsko-vinogradniške kmetije Veberič v ekološko pridelavo. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit simulacijski model, s katerim lahko s pomočjo ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve v ekološko pridelavo. Kalkulacije so izdelane za tri obdobja: konvencionalno, preusmeritev in obdobje po preusmeritvi, ko je dosežen ekološki status. Izhodišče za kalkulacije je konvencionalna pridelava v letu 2017, nato sledita dve leti preusmeritvenega obdobja za poljedelstvo in tri leta za vinogradništvo. Po preusmeritvenem obdobju pridobi kmetija ekološki status. Finančni rezultat konvencionalne pridelave je ocenjen s kalkulacijami skupnih stroškov in znaša 2.545,66 €. Na podlagi planskih kalkulacij je v obdobju preusmeritve predviden finančni rezultat v prvem letu preusmeritve 3.311,44 €, v drugem letu preusmeritve 3.183,01 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa doseže vrednost 5.702,71 €. Z analizo SWOT so predstavljene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za analizirano kmetijo. Zaključimo lahko, da je iz ekonomskega vidika upravičena pridelava v obdobju preusmeritve in po prehodu v ekološko kmetijstvo.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo / preusmeritveni načrt / kalkulacije / vinogradništvo
Objavljeno: 28.01.2019; Ogledov: 591; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (291,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici