| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 140
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekološka živila v kuhinjah javnih zavodov na območju zgornjega Podravja
Špela Belec, 2023, diplomsko delo

Opis: Ekološko kmetijstvo pridela visoko kakovostno in varno hrano, prispeva pa tudi k zagotavljanju javnih dobrin ter k ohranjanju in varovanju celotnega okolja. Ekološka živila postajajo vedno pomembnejši del v svetovnem prostoru, saj potrošniki dajejo vedno več poudarka na kakovost hrane. V šolah in vrtcih so se po nekaterih državah ekološka živila že uveljavila, v Sloveniji pa na tem področju še rastemo. Namen diplomskega dela je, da se v javnih zavodih spremeni poznavanje ekoloških živil in poveča uporaba le teh v prehrano zaposlenih in uporabnikov. Razloga, za kaj ne vključujejo ekološke hrane v jedilnike, sta v večini bila visoka cena in pomanjkanje ponudnikov. Uporabniki v javnih zavodih v večini podpirajo uporabo ekoloških jedi, prav tako pa tudi organizatorji prehrane menijo, da so uporabniki zelo zadovoljni, saj jim je pomemben zdrav način prehranjevanja in boljši okus. Ker si odgovorni za nabavo prehrane želijo, da bi bilo več ozaveščanja na tem področju, predlagamo več izobraževanj, medsebojnih sodelovanj tudi z drugimi državami in večjo strokovno pomoč.
Ključne besede: Ekološko živilo, javni zavod, organizator prehrane, zeleno javno naročanje, certifikacija.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 307; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Implementacija Vodne direktive v praksi na izbranih primerih
Anja Motaln, 2019, magistrsko delo

Opis: Vodna direktiva je strateško pomemben evropski dokument, ki ureja in ščiti evropske vodne ekosisteme. Pomemben je tudi za Republiko Slovenijo kot članico Evropske unije. V teoretičnem delu smo dokument Vodna direktiva predstavili in analizirali z geografskega vidika preučevanja vodnih ekosistemov. Z analizo obsežnih dokumentov, ki sestavljajo Vodno direktivo, smo raziskali njeno sestavo, vsebino in nosilce. V praktičnem delu smo prikazali rezultate uspešnosti Slovenije in sosednjih držav pri implementaciji Vodne direktive. Predstavili smo ukrepe, ki jih je uvedla Slovenija za izboljšanje stanja vodnih ekosistemov. Glavni del raziskave je temeljil na analizi izbranih vodnih teles ter izvedbi monitoringa po kriterijih Vodne direktive. Analizirali smo pet vodnih teles v severovzhodni Sloveniji, in sicer potok Bistrico, reko Dravinjo, ribnik Gaj na Pragerskem, Sestrško jezero in izvir Toplega potoka v Studenicah. Rezultati opravljenih meritev so pokazali, da so vodni ekosistemi po zahtevah Vodne direktive v zelo dobrem, dobrem ali zmernem stanju glede na kakovostne razrede. V delo smo vključili tudi pedagoški vidik, pri čemer smo predstavili primere nalog, ki jih lahko učitelji vključijo v vzgojno-izobraževalni proces v srednjih šolah. Dijaki tako spoznajo Vodno direktivo kot evropski dokument varovanja vodnih virov s poudarkom na geografskem terenskem delu
Ključne besede: Vodna direktiva, vodni ekosistem, ekološko stanje, kemijsko stanje, kakovostni razred
Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 387; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
Preusmeritveni načrt za živinorejsko kmetijo Paskolo Mlasko : diplomsko delo
Rene Paskolo Mlasko, 2022, diplomsko delo

Opis: Na vprašanja o okolijskih problematikah lahko najdemo odgovor v ekološkem kmetijstvu. Ekološko kmetijstvo s svojim sonaravnim pristopom preprečuje degenerativne procese v tleh in spodbuja obogatitev tal z organsko snovjo in mikrobiološko aktivnost. Namen diplomskega dela je narediti načrt za preusmeritev konvencionalne živinorejske kmetije s prirejo mleka v ekološko. V delu bo zajeto načrtovanje gospodarjenja na kmetiji in ekonomika preusmeritve iz konvencionalne reje v ekološko. Z metodo kalkulacij skupnih stroškov in prihodkov smo izračunali, da je ekonomski rezultat v konvencionalni prireji mleka znašal 1917,70 evra. Po opravljeni preusmeritvi rezultati kažejo, da se je finančni rezultat izboljšal in dosegel vrednost 14.521,77 evra. V okviru preusmeritve smo izdelali SWOT analizo, ki nam prikaže prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, na podlagi katerih smo v preusmeritvenem načrtu usmerjali kmetijo. To delo je iztočnica za uspešno praktično preusmeritev domače kmetije iz konvencionalne reje v ekološko.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritev, ekonomika, prireja mleka
Objavljeno v DKUM: 29.09.2022; Ogledov: 428; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Lapoši v ekološko študija primera : diplomsko delo
Jože Lapoši, 2022, diplomsko delo

Opis: V svetu je vedno večje povpraševanje po ekoloških izdelkih. Tudi v Sloveniji je o ekološkem kmetijstvu več ozaveščanja, zato smo se z namenom ocene ekonomike odločili razviti preusmeritveni načrt za lastno kmetijo Lapoši. Kmetija se ukvarja z pridelavo in rejo prašičev pitancev. Načrt pridelave na kmetiji je predstavljen v konvencionalni pridelavi, v preusmeritvenem obdobju in v ekološki pridelavi. Kmetija je 3,92 ha velika in se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije. Med preusmeritvenim obdobjem smo se odločili za dokup 1,50 ha zemlje (zaradi zagotavljanja zadostne količine krme za prašiče). Razvili smo tehnološko-simulacijski model skupnih stroškov s kalkulacijami. Za potrebe raziskave je bila pripravljena tudi SWOT analiza. S kalkulacijami skupnih stroškov smo prišli do zaključka, da je na naši kmetiji ekonomsko upravičena le ekološka pridelava. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je negativna vrednost (FR = - 1.314,58 €). V prvem letu preusmeritve je vrednost negativna (FR= - 402,74 €), drugo leto pa pozitivna (FR= 764,23 €). V ekološki pridelavi doseže pozitivno vrednost (FR= 4.385,50 €).  
Ključne besede: preusmeritveni načrt, ekološko kmetovanje, finančni rezultat, ekonomska upravičenost
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 487; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

5.
Umestitev v prostor in socioekonomski pomen študentskih skupnostnih vrtov Univerze v Mariboru : magistrsko delo
Ema Ileršič, 2022, magistrsko delo

Opis: Osnovni cilj magistrskega dela je ugotoviti pomen skupnostnega študentskega vrta za študente z vidika analize nekaterih socioekonomskih parametrov. Za dosego osnovnega cilja smo potrebovali tudi delne cilje, ki so bili: ugotoviti stopnjo interesa za skupnostni študentski vrt med študenti Univerze v Mariboru; ugotoviti ustrezno velikost vrtov glede na ugotovljene potrebe; idejno umestiti vrt v prostor in oblikovati idejno zasnovo zasaditve posameznih gredic glede na izražene potrebe. Na podlagi te zasnove smo naredili ekonomsko analizo in ugotovili, da je razlika med skupnimi stroški in vrednostjo pridelka v prid pridelavi na skupnostnem vrtu, če iz kalkulacije izpustimo ročno delo in ga vrednotimo kot čas, ki smo ga namenili rekreaciji ali sprostitvi. Anketirali smo 2,4 % študentov, vpisanih na Univerzo v Mariboru. Od teh je bilo za vrtnarjenje zainteresiranih 74,5 %. Predvideli smo, da je ekonomski vidik študentskih vrtov med študentsko populacijo enako ali manj pomemben kot socialni vidik, in ugotovili, da ima za študente ekonomski vidik večji pomen kot socialni vidik. Tovrstni vrtovi imajo velik pomen za uporabnike v smislu zdravstvenih in socialnih koristi ter tudi boljših akademskih dosežkov, če vrtovi služijo kot pedagoški pripomoček pri predajanju znanja, raziskovanju, druženju in rekreaciji, kot prostor povezovanja med posamezniki ter kot stičišče med sodobnostjo in tradicijo.
Ključne besede: urbani vrt, permakultura, ekološko kmetijstvo, skupnostni vrt
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 325; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

6.
Učne mobilnosti mladih na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini : diplomsko delo
Petra Pantar, 2022, diplomsko delo

Opis: Učne mobilnosti na ekoloških kmetijah so oblika neformalnega izobraževanja s številnimi pozitivnimi koristmi za udeležence in gostujoče kmetije. Z izvedbo ankete med študenti in bivšimi študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV UM) do 30. leta starosti smo želeli raziskati zanimanje za možnosti učne mobilnosti na ekoloških in drugih kmetijah ter seznanjenost z njimi. Spoznali smo glavne dejavnike motivacije in ovire pri sprejemanju odločitve za tovrstno mobilnost med anketirano skupino. Raziskali smo učinke učnih mobilnosti mladih in možnosti za tovrstne mobilnosti na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini. To so dejavnosti programa Erasmus+, CEEPUS, Evropska solidarnostna enota, AIESEC, IFYE Europe in spletne strani za prostovoljstvo na kmetijah, kot je wwoof.net. Predstavili smo primerne in aktualne možnosti za mlade v Sloveniji. Rezultati kažejo, da se študentje FKBV UM zanimajo za učne mobilnosti na (ekoloških) kmetijah, vendar jih je 41 odstotkov premalo obveščeniho tej temi. Fakulteta je bila prepoznana kot najpomembnejši vir informacij in pripomore k večji motivaciji študentov pri odločanju za učno mobilnost. Prepoznali smo možnosti za povečanje zanimanja in obveščenosti, saj 63 odstotkov študentov želi pridobiti več informacij o mobilnosti od fakultete. Na zanimanje za učno mobilnost na kmetiji ne vpliva, ali študent živi na kmetiji ali ne, prav tako ni razlik pri zanimanju za mobilnosti med študijem v primerjavi z mobilnostmi po zaključku študija.
Ključne besede: učna mobilnost, mladi, ekološko kmetijstvo, Erasmus+, WWOOF
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 393; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

7.
Pridelava zrnatih stročnic
2022

Opis: Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pridelave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjujejo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali«.
Ključne besede: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, pridelek
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 823; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (61,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Dinamika mineralnih oblik dušika (N- min) glede na različne načine oskrbe tal v ekološkem pridelovanju zelja : diplomsko delo
Leon Fras, 2022, diplomsko delo

Opis: Konvencionalno pridelovanje zelenjave poteka ob velikih vnosih dušika in pogosto pomeni obremenitev za okolje. V ekološki pridelavi je vnos dušika omejen, dinamika sproščanja iz tal je odvisna od vremenskih razmer, kar limitira višino pridelka. V poljskem poskusu je bila spremljana dinamika mineralnega dušika (N-min) v nitratni in amonijski obliki pred presajanjem zelja spomladi 2016, v času rastne dobe, jeseni po spravilu in naslednjo pomlad 2017 pri različnih načinih oskrbe tal: prekrivni posevki (inkarnatka in ozimni ječmen) povaljani z valjarjem rastlinske odeje, plitvo zaorani prekrivni posevki, kontrola brez prekrivnih posevkov in brez folije ter kontrola s folijo. N-min vzorci so bili odvzeti po slojih iz globin 0,3m, 0,6m, in 0,9 m. Rezultati analiz so pokazali, da je bilo pred sajenjem zelja največ dostopnega dušika na parcelah, kjer je rastla inkarnatka in je bila zaorana. Tudi v rastni sezoni so bile najvišje vrednosti N-min na parcelah z inkarnatko, vendar med zaorano in povaljano ni bilo statistično značilnih razlik. Sledile so parcele, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. V povprečju vseh obravnavanj so bile jeseni statistično značilno višje vrednosti N-min po oranju v primerjavi z valjanjem prekrivnih posevkov (43,6 oz. 29,3 kg/ha). Preko zime se je v večini primerov količina N-min zmanjšala. Spomladi naslednje leto je bila najvišja vrednost N-min na parcelah, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. Prekrivni posevki pozitivno vplivajo na količino dostopnega dušika v tleh in na manjše izgube le-tega preko zime, kjer so bile najnižje prav na povaljanih parcelah s prekrivnimi posevki.
Ključne besede: zelje, dušik, N-min, ekološko kmetijstvo, obdelava tal
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 669; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

9.
Preusmeritev iz konvencialne v ekološko pridelavo jabolk - okoljski vidiki
Nina Marinšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Ekološka pridelava jabolk dokazano pozitivno vpliva na okolje, predvsem na biodiverziteto in posledično tudi na talni ekosistem. Ob vpeljavi ekoloških praks v trajni nasad poskušamo kar se da zadovoljiti potrebe ohranjanja zdravega okolja, kjer je v ospredju pridelava hrane s upoštevanjem naravnih zakonitosti. To pomeni, da ohranjamo energijske krogotoke in minimalno posegamo v naravno ravnotežje. Pozitivni učinki tovrstnega načina pridelave se običajno pokažejo že v prvih letih uvedbe ekoloških shem vse od preusmeritvenega obdobja dalje in trajajo doživljenjsko. Ekosistem lahko od pridelovalnega sistema pridobi na več načinov, ne le z bogatenjem flore in favne ampak tudi z bogatenjem obsega genske banke avtohtonih rastlinskih vrst, ki so veliko bolj trpežne na ukrepe obdelave tal in spreminjajoče se vremenske razmere ter se našemu okolju tudi lažje prilagajajo. S takim pristopom ne oškodujemo opraševalcev. Primerna konzervirajoča obdelava tal lahko poveča tudi količine vode in vezanega talnega ogljika in dušika, ki rastlinam predstavljata hranila, obenem pa zavaruje in onemogoči izpust toplogrednih plinov nazaj v ozračje. Z ekološko pridelavo v sadjarstvu torej zagotovimo ohranjanje in varovanje naravnih virov, večjo biotsko raznolikost in se v največji meri približamo trajnostnemu načinu pridelave.
Ključne besede: ekološko sadjarstvo, trajni nasad, biodiverziteta, naravni viri
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 947; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (749,44 KB)

10.
Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetijo - študija primera
Saša Guštin, 2021, diplomsko delo

Opis: Ekološko kmetijstvo zagotavlja visokokakovostno in lokalno pridelano hrano, zato povpraševanje po ekoloških izdelkih in njihov trg rasteta hitro. V diplomskem delu smo izdelali preusmeritveni načrt za manjšo kmetijo Gerlič. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za vsak kmetijski pridelek ocenili pomembnejše ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno brez subvencij in lastno ceno s subvencijami, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti itd.). Kalkulacije so bile narejene za vsa tri obdobja pridelave na kmetiji (konvencialno obdobje, obdobje preusmeritve in obdobje ekološke pridelave). Rezultati analize so pokazali, da je preusmeritev kmetije Gerlič na meji ekonomske upravičenosti, kajti koeficient ekonomičnosti se iz 0,77 v konvencionalni pridelavi poviša na 1,02 v ekološki pridelavi – ob predpostavki vhodnih parametrov analize. Kljub temu da je pridelava na meji ekonomske upravičenosti, s pomočjo kalkulacij skupnih stroškov ugotovimo, da so koeficienti ekonomičnosti najvišji v obdobju ekološkega kmetovanja. V okviru raziskave je bila narejena SWOT analiza, kjer smo definirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za analizirano kmetijo.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, preusmeritev, kalkulacije skupnih stroškov, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1003; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici