Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je bila analizirana možnost uvedbe turizma na ekološki kmetiji kot dopolnilne dejavnosti. Osrednja tema raziskave je ocena višine naložbe v izgradnjo infrastrukture kampa na kmetiji. Analizirana je bila tudi ekonomika poslovanja. Z metodo ocene parametra neto sedanje vrednosti (NSV) smo kot diskontno stopnjo upoštevali 5,5-odstotno obrestno mero. Pričakovano je bilo, da se bo ob predpostavljenih parametrih naložba povrnila v 8 letih, vendar finančna ocena kaže, da se bo naložba povrnila v 5 letih obratovanja v primeru 45-odstotne zasedenosti kampa (NSV: 3.438,48 €). Interna stopnja donosa ob obdobju vrnitve znaša 8,70 % (neto sedanja vrednost je pri tej interni stopnji 5,23 €). Interna stopnja donosnosti je bila višja od individualne diskontne stopnje. S SWOT-analizo se je izkazalo, da je več prednosti in priložnosti kot slabosti in nevarnosti.
Ključne besede: naložba, turizem na ekološki kmetiji, ekološka kmetija, kamp na kmetiji
Objavljeno v DKUM: 06.04.2021; Ogledov: 1028; Prenosov: 136
Celotno besedilo (822,13 KB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Možnost razvoja turizma v občinah Vojnik in Vitanje smo obravnavali možnosti za razvoj turizma v obeh občinah. Občini imata dobre preddispozicije s pestrim številom naravnih in kulturnih znamenitosti. Obe imata ugoden relief, neokrnjeno naravo in prijazna gostišča, ki nudijo obiskovalcem le najboljšo hrano in pijačo. Vendar, ali je to dovolj za razvoj turizma? Za začetek že. S pomočjo intervjujev s predstavniki turističnih namestitev, turističnih društev ter z županoma smo ugotovili, da imata občini možnost za razvoj izletniškega turizma s sodelovanjem sosednjih občin Dobrno in Zreče. Njihovo sodelovanje bi imelo pozitivne učinke na pestrost same ponudbe. V Vojniku se počasi razvija kmečki turizem, v Vitanju pa izletniški in izobraževalni turizem. Poudarjamo tudi, da imata občini potencial za razvoj ekološko pridelane hrane, oblikovanje skupnega produkta in prodaje le-tega. Največji problem vidimo v nepovezanosti in razpršenosti predstavnikov turistične ponudbe. Predlagamo tudi primere pohodnih poti in vinskih cest. Občinska vizija razvoja turizma mora temeljiti na izletniškem turizmu, prijaznemu okolju. Turistu se morajo naučiti ponuditi in prodati svojo prelepo naravo in kulturo.
Ključne besede: Občina Vojnik, občina Vitanje, izletniški turizem, turistična ponudba, ekološki pridelki, pohodniške poti.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 2255; Prenosov: 507
Celotno besedilo (7,23 MB)

Opis: V prvem poglavju smo opredelili problem, izpostavili namen diplomske naloge ter navedli cilje in osnovne trditve, ki smo jih skušali doseči in dokazati v sledečih poglavjih. Trdili smo, da se slovenski turistični ponudniki ne odločajo za uvedbo ekološkega managementa, ker ne opazijo tržne niše na tem področju. Predstavili smo predpostavke in omejitve raziskave ter navedli metode, na podlagi katerih smo se lotili raziskave. V drugem poglavju smo opisali okoljsko problematiko v povezavi s turizmom. Definirali smo nekaj osnovnih pojmov o turizmu ter navedli aktualne podatke o obsegu turističnega sektorja. V nadaljevanju smo opredelili poglavitne pozitivne in negativne učinke turizma na okolje ter opisali bistvene značilnosti trajnostnega razvoja turizma in ekoturizma. Izpeljali smo povezavo med ekološkimi in ekonomskimi interesi in ugotovili, da se ne izključujejo, pač pa dopolnjujejo. Na podlagi izsledkov primarnih raziskav, opravljenih v tujini, smo ugotovili, da so turisti vse bolj naklonjeni ekološko usmerjenemu turizmu, slovenski ponudniki pa temu trendu ne sledijo. S tem smo tudi potrdili hipoteze iz prvega poglavja. V tretjem poglavju smo opredelili možnosti za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji in ugotovili, da naša država ima potencial za uvedbo ekohotelov, vendar investitorji in ponudniki raje vztrajajo pri konvencionalni nespecializirani turistični ponudbi, saj so še vedno mnenja, da je uvedba ekološkega managementa povezana z visokimi investicijskimi stroški in manjšim dobičkom. Razlogi za takšno stanje so predvsem v pasivnosti izvajalcev in države, pomanjkanju inovativnosti in pomanjkanju ekološke zavesti. V nadaljevanju poglavja smo navedli nekaj slovenskih turističnih ponudnikov, ki so se odločili za ekološki način poslovanja in opisali njihove konkretne ukrepe za varovanje okolja. V četrtem poglavju smo opisali primer ekohotela v tujini, Bio Seehotel Zeulenroda v Nemčiji, ki je prvi eko kongresni hotel v Evropi, katerega vizija je postati eden vodilnih kongresnih hotelov v Evropi, ki svoje cilje dosega na okolju prijazen način. V petem poglavju smo opisali vzorčni ekohotel, ki bi ga lahko zgradili v Sloveniji. Navedli smo konkretne ukrepe, s katerimi bi hotel zmanjšal porabo električne energije in vode, čim bolje izkoristil resurse, pripomogel k zmanjšanju količin odpadkov, pripomogel k razvoju ekološkega kmetijstva, hkrati pa svojim gostom zagotovil dobro počutje in posameznike spodbudil k uvedbi ukrepov za varovanje okolja. S tem smo dosegli poglavitni cilj diplomske naloge, predlog za uvedbo prvega ekohotela v Sloveniji. V sklepu diplomske naloge smo trajnostno naravnani turizem definirali kot turizem prihodnosti, ki bo pripomogel k temu, da turistični sektor ne bo več pretežno v vlogi onesnaževalca okolja, pač pa bo skrbel za ohranitev kakovosti okolja. Slovenija bo le na ta način lahko ohranila predznak »zelene« destinacije.
Ključne besede: okolje, ekohotel, trajnostni razvoj, turizem, onesnaževanje, ekološki management, alternativni viri, ekološka zavest
Objavljeno v DKUM: 17.12.2009; Ogledov: 2483; Prenosov: 324
Celotno besedilo (296,88 KB)