| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SOBIVANJE PREBIVALSTVA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI GORENJA VAS - POLJANE
Andrej Dolenc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Živimo v sodobni družbi velike potrošnje in posledično globalnega onesnaževanja našega planeta s prekomernim odlaganjem odpadkov. Proizvedemo velike količine odpadkov in čedalje težje se jih je znebiti, ne da bi pri tem kakor koli vplivali na okolje, v katerem živimo. Zavedati se moramo, da je prvi korak k preprečitvi teh vplivov načrtno ločeno zbiranje in gospodarno ravnanje z odpadki, ki so primerni za ponovno predelavo. Tega se dobro zavedajo v občini Gorenja vas – Poljane, ki je manjša podeželska občina s približno 7.500 prebivalci. Obdaja jo predvsem gričevnato in hribovito območje, ki obsega šest krajevnih skupnosti in 73 naselji z razprostrtostjo 153 km2. Kljub slabim naravnim danostim, ki jih predstavljata redka poselitev in hribovito podeželsko območje, ima občina urejen sistem ravnanja in ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, za katerega skrbi gospodarska javna služba v okviru režijskega obrata. Vendar nobena stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. Ker se odpadki v občini Gorenja vas - Poljane kljub ozaveščanju iz leta v leto povečujejo, smo želeli z diplomskim delom dobiti povratne informacije o tem, kaj o ločevanju komunalnih odpadkov razmišljajo prebivalci tega območja. Do sedaj večjih raziskav na to temo še ni bilo, zato se je rodila ideja, da izvedemo spletno anketo, ki smo jo naredili na vzorcu 200 naključno izbranih gospodinjstev. S tem smo dobili pomembne podatke in obe predvidevanji tudi potrdili. Predvidevali smo, da so občani v občini Gorenja vas - Poljane s sistemom ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, z uvedbo metode zbiranja »od vrat do vrat«, z ločenim zbiranjem na ekoloških otokih in v Zbirnem centru komunalnih odpadkov v Todražu dobro seznanjeni in imajo dovolj informacij o pravilnem ločevanju odpadkov. Predvidevali smo tudi, da je treba v prihodnosti nadaljevati z aktivnostmi na področju ozaveščanja javnosti v občini Gorenja vas - Poljane. Raziskava je pokazala, da je okoljska ozaveščenost na visoki ravni, saj odpadke ločuje skoraj 95 % gospodinjstev, slabih 5 % je takih, ki odpadke občasno ločuje. Kot najpomembnejši vir osveščanja o ločenem zbiranju odpadkov nastopa občina Gorenja vas – Poljane – tako je obveščenih 56,5 %. Zelo pozitivni rezultat je, da 86 % vprašanih biološke odpadke odlaga v domači kompostnik, preostalih 12 % pa v za to namenjene zabojnike. Skoraj dve tretjini vprašanih, 62,5 %, je mnenja, da bi morali k izboljšanju odnosa do okolja in zmanjšanju količin odpadkov ter ločevanju odpadkov spodbujati že najmlajše v vrtcih in mladino v šolah. Potrebo po bolj intenzivnem ekološkem ozaveščanju v občini je izrazilo 13 % vprašanih, vsi ostali so mnenja, da je ozaveščanja dovolj. Vse to govori v prid temu, da je treba aktivnosti na področju osveščanja javnosti le še nadgrajevati. Iz tega lahko sklepamo, da je občina Gorenja vas – Poljane s svojimi prebivalci ena izmed naprednejših občin v Sloveniji na področju odpadkovne problematike in varovanja okolja.
Ključne besede: komunalni odpadki, ekološki otoki, zbirni center, sistem ravnanje in ločevanje odpadkov.
Objavljeno: 25.03.2016; Ogledov: 1141; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
LOČENO ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI TRŽIČ
Špela Kavčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Za celoten sistem ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Tržič skrbi Javno podjetje Komunala Tržič, d.o.o., Mlaka 6, 4290 Tržič. Kljub ločevanju komunalnih odpadkov na ekoloških otokih po celotni občini Tržič in kljub raznim izvedenim akcijam, se količina komunalnih odpadkov v občini Tržič še povečuje. Glede na omenjeno problematiko bi bilo smiselno pridobiti podatke, kaj in kako o ločevanju komunalnih odpadkov razmišljajo občani občine Tržič. Raziskav na to ali podobno temo v občini Tržič še niso opravili, zato bi z anketiranjem naključno izbranih občanov občine Tržič pridobili pomembne podatke. Predvsem tega, ali so občani občine Tržič dovolj ozaveščeni o ločevanju komunalnih odpadkov. Na podlagi pridobljenih podatkov z izpolnjenimi anketami bodo predstavljeni predlogi nadaljnjih potrebnih pristopov in ukrepov za večji delež ločenih frakcij, kar pomeni zmanjšanje mešanih komunalnih odpadkov, ki bodo končali na deponiji v Kovorju.
Ključne besede: komunalni odpadki, ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Tržič, ločevanje gospodinjskih odpadkov v občini Tržič, ekološki otoki
Objavljeno: 30.09.2009; Ogledov: 1909; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

3.
UČINKOVITO LOČENO ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV Z UVEDBO METODE ZBIRANJA OD VRAT DO VRAT
Špela Kavčič, 2012, magistrsko delo

Opis: V občinah Tržič, Mestni občini Kranj ter v petih primestnih občinah Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Preddvor, Naklo in Jezersko ločeno zbiranje komunalnih odpadkov poteka z uvedbo metode zbiranja od vrat do vrat ter preko ekoloških otokov in zbirnih centrov. Ena najbolj pomembnih dejavnosti na področju ravnanja z odpadki je ozaveščanje prebivalstva, kajti brez sodelovanja vsakega posameznika uspeh ni mogoč. Zato je potrebno investirati v aktivnosti na področju ozaveščanja in informiranja ključnih javnosti, da se bo v bodoče efekt ločevanja odpadkov še izboljšal. V magistrskem delu so predstavljene ugotovitve raziskave o vključenosti prebivalcev Tržiča, Mestne občine Kranj, Cerkelj na Gorenjskem, Šenčurja, Preddvora, Naklega in Jezerskega v sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov z uvedbo metode zbiranja od vrat do vrat in njihove ozaveščenosti o tej tematiki. Rezultati analize ankete so pokazali, da 75,4% anketirancev ločuje steklo, 65,2% odpadno embalažo, 80,8% papir, 57,5% biološko razgradljive odpadke in 45,5% nevarne odpadke. V večini primerov (57%) se je za ločevanje odpadkov odločila celotna družina hkrati. Nadalje je 25,5% anketirancev odgovorilo, da so začeli ločevati starši, 9% pa, da so odpadke začeli ločevati otroci. Večina anketirancev je na vprašanje, če imajo dovolj informacij o pravilnem in doslednem ločevanju odpadkov odgovorila pritrdilno. 29,3% anketirancev je odgovorilo, da so jim bile informacije podane predvsem s strani občine in komunalnega podjetja, 28,4% anketirancev meni, da so največ informacij dobili z zabojnikov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Prav tako se večina anketirancev strinja s trditvijo, da je ljudi potrebno denarno kaznovati, ker jih drugače ni mogoče prepričati o nujnosti ločevanja odpadkov.
Ključne besede: komunalni odpadki, ravnanje s komunalnimi odpadki, ločevanje odpadkov, individualne zbiralnice, ekološki otoki, zbirni centri, ozaveščanje in informiranje prebivalstva
Objavljeno: 16.01.2013; Ogledov: 1516; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (823,02 KB)

4.
Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Občini Sevnica
Tanja Mlakar, 2013, diplomsko delo

Opis: Ravnanje z odpadki je v današnjem času zagotovo ena izmed najbolj obravnavanih tem tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Če se le malo bolj ozremo okoli sebe, lahko vidimo, da nas obkrožajo različne vrste odpadkov, a prav gotovo najbolj izstopa odpadna embalaža. Ker odpadna embalaža predstavlja vir surovin za nove izdelke, je zato velik poudarek na pravilnem ločevanju, ki omogoča, da se čim večje količine vračajo nazaj v proizvodnjo. Za uspešno vzpostavitev takšnega sistema je pomembno, da se posamezniki zavedajo pomena pravilnega ločevanja in da to sprejmejo kot del njihovega vsakdana. V diplomski nalogi je predstavljena problematika ravnanja z odpadno embalažo v občini Sevnica, pri čemer smo sodelovali z Javnim podjetjem Komunala d. o. o. Sevnica. S podrobnim pregledom obstoječega stanja smo ugotavljali, kje se nahaja problem trenutnega sistema ravnanja z odpadno embalažo. Na podlagi pridobljenih ugotovitev smo predlagali ustrezne možne rešitve.
Ključne besede: odpadki, odpadna embalaža, informiranje, ekološki otoki
Objavljeno: 16.12.2013; Ogledov: 674; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

5.
Optimizacija ravnanja z odpadki v podjetju transpak d.o.o.
Kristian Vrbnjak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Ravnanje z odpadki je eden od ključnih problemov s katerimi se srečujejo skoraj vsa proizvodnja podjetja in eno izmed pomembnih področij varstva okolja. V diplomskem delu je obravnavan praktičen primer ravnanja z odpadki v podjetju Transpak d.o.o.. Podjetje v svoji proizvodnji uporablja različne vrste surovin, med katerimi so tudi take, ki so okolju škodljive. Zaradi možnega negativnega vpliva na okolje je pomembno, da so odpadki do odvoza v center za ravnanje z odpadki ustrezno sortirani in skladiščeni. Pravilno ravnanje z odpadki je imperativ, ki bi ga morali upoštevati vsi zaposleni v podjetju. Da bi dosegli potrebni nivo na tem področju je zaposlene potrebno izobraževati, kako se pravilno ravna z določeno vrsto odpadka, kako je odpadke potrebno ločevati in shranjevati. Obravnavano področje ureja zakonodaja na podlagi katere tudi podjetja morajo imeti svoje pravilnike in interno dokumentacijo podjetja. V pričujoči diplomski nalogi je podan posnetek trenutnega stanja v obravnavanem podjetju Transpak d.o.o.. Na podlagi ugotovljenih dejstev so predstavljene tudi nekatere možne rešitve, ki bi odpravile neustrezno ravnanje z odpadki, ki smo ga zaznali v času, ko smo v tem podjetju opravljali prakso.
Ključne besede: odpadki, ravnanje z odpadki, ločevanje odpadkov, predelava, ekološki otoki
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 202; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici