Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Živimo v sodobni družbi velike potrošnje in posledično globalnega onesnaževanja našega planeta s prekomernim odlaganjem odpadkov. Proizvedemo velike količine odpadkov in čedalje težje se jih je znebiti, ne da bi pri tem kakor koli vplivali na okolje, v katerem živimo. Zavedati se moramo, da je prvi korak k preprečitvi teh vplivov načrtno ločeno zbiranje in gospodarno ravnanje z odpadki, ki so primerni za ponovno predelavo. Tega se dobro zavedajo v občini Gorenja vas – Poljane, ki je manjša podeželska občina s približno 7.500 prebivalci. Obdaja jo predvsem gričevnato in hribovito območje, ki obsega šest krajevnih skupnosti in 73 naselji z razprostrtostjo 153 km2. Kljub slabim naravnim danostim, ki jih predstavljata redka poselitev in hribovito podeželsko območje, ima občina urejen sistem ravnanja in ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, za katerega skrbi gospodarska javna služba v okviru režijskega obrata. Vendar nobena stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. Ker se odpadki v občini Gorenja vas - Poljane kljub ozaveščanju iz leta v leto povečujejo, smo želeli z diplomskim delom dobiti povratne informacije o tem, kaj o ločevanju komunalnih odpadkov razmišljajo prebivalci tega območja. Do sedaj večjih raziskav na to temo še ni bilo, zato se je rodila ideja, da izvedemo spletno anketo, ki smo jo naredili na vzorcu 200 naključno izbranih gospodinjstev. S tem smo dobili pomembne podatke in obe predvidevanji tudi potrdili. Predvidevali smo, da so občani v občini Gorenja vas - Poljane s sistemom ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, z uvedbo metode zbiranja »od vrat do vrat«, z ločenim zbiranjem na ekoloških otokih in v Zbirnem centru komunalnih odpadkov v Todražu dobro seznanjeni in imajo dovolj informacij o pravilnem ločevanju odpadkov. Predvidevali smo tudi, da je treba v prihodnosti nadaljevati z aktivnostmi na področju ozaveščanja javnosti v občini Gorenja vas - Poljane. Raziskava je pokazala, da je okoljska ozaveščenost na visoki ravni, saj odpadke ločuje skoraj 95 % gospodinjstev, slabih 5 % je takih, ki odpadke občasno ločuje. Kot najpomembnejši vir osveščanja o ločenem zbiranju odpadkov nastopa občina Gorenja vas – Poljane – tako je obveščenih 56,5 %. Zelo pozitivni rezultat je, da 86 % vprašanih biološke odpadke odlaga v domači kompostnik, preostalih 12 % pa v za to namenjene zabojnike. Skoraj dve tretjini vprašanih, 62,5 %, je mnenja, da bi morali k izboljšanju odnosa do okolja in zmanjšanju količin odpadkov ter ločevanju odpadkov spodbujati že najmlajše v vrtcih in mladino v šolah. Potrebo po bolj intenzivnem ekološkem ozaveščanju v občini je izrazilo 13 % vprašanih, vsi ostali so mnenja, da je ozaveščanja dovolj. Vse to govori v prid temu, da je treba aktivnosti na področju osveščanja javnosti le še nadgrajevati. Iz tega lahko sklepamo, da je občina Gorenja vas – Poljane s svojimi prebivalci ena izmed naprednejših občin v Sloveniji na področju odpadkovne problematike in varovanja okolja.
Ključne besede: komunalni odpadki, ekološki otoki, zbirni center, sistem ravnanje in ločevanje odpadkov.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2016; Ogledov: 2246; Prenosov: 265
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: V občinah Tržič, Mestni občini Kranj ter v petih primestnih občinah Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Preddvor, Naklo in Jezersko ločeno zbiranje komunalnih odpadkov poteka z uvedbo metode zbiranja od vrat do vrat ter preko ekoloških otokov in zbirnih centrov. Ena najbolj pomembnih dejavnosti na področju ravnanja z odpadki je ozaveščanje prebivalstva, kajti brez sodelovanja vsakega posameznika uspeh ni mogoč. Zato je potrebno investirati v aktivnosti na področju ozaveščanja in informiranja ključnih javnosti, da se bo v bodoče efekt ločevanja odpadkov še izboljšal. V magistrskem delu so predstavljene ugotovitve raziskave o vključenosti prebivalcev Tržiča, Mestne občine Kranj, Cerkelj na Gorenjskem, Šenčurja, Preddvora, Naklega in Jezerskega v sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov z uvedbo metode zbiranja od vrat do vrat in njihove ozaveščenosti o tej tematiki. Rezultati analize ankete so pokazali, da 75,4% anketirancev ločuje steklo, 65,2% odpadno embalažo, 80,8% papir, 57,5% biološko razgradljive odpadke in 45,5% nevarne odpadke. V večini primerov (57%) se je za ločevanje odpadkov odločila celotna družina hkrati. Nadalje je 25,5% anketirancev odgovorilo, da so začeli ločevati starši, 9% pa, da so odpadke začeli ločevati otroci. Večina anketirancev je na vprašanje, če imajo dovolj informacij o pravilnem in doslednem ločevanju odpadkov odgovorila pritrdilno. 29,3% anketirancev je odgovorilo, da so jim bile informacije podane predvsem s strani občine in komunalnega podjetja, 28,4% anketirancev meni, da so največ informacij dobili z zabojnikov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Prav tako se večina anketirancev strinja s trditvijo, da je ljudi potrebno denarno kaznovati, ker jih drugače ni mogoče prepričati o nujnosti ločevanja odpadkov.
Ključne besede: komunalni odpadki, ravnanje s komunalnimi odpadki, ločevanje odpadkov, individualne zbiralnice, ekološki otoki, zbirni centri, ozaveščanje in informiranje prebivalstva
Objavljeno v DKUM: 16.01.2013; Ogledov: 2486; Prenosov: 217
Celotno besedilo (823,02 KB)