1. Okolju prijazno delovanje spa zbiljeTjaša Bizjak, 2020, diplomsko delo Opis: Trajnostni turizem postaja ena pomembnejših oblik turizma. Zanj se odloča vse več ponudnikov turističnih storitev. Zaključno delo v teoretičnem delu podrobneje opredeljuje ekološki management v turizmu, sisteme in orodja ekološkega managementa ter poudarja evropski okoljski znak, s katerim lahko ponudnik turističnih storitev izkazuje svojo trajnostno usmerjenost.
V praktičnem delu pa za manjše turistično podjetje, katerega dejavnost obsega wellness storitve, z uporabo analize SWOT preverja, v kolikšni meri je že uvedlo ekološki management v svoje delovanje in katere okoljevarstvene ukrepe izvaja. Na osnovi ugotovitev iz analize SWOT je bila izdelana matrika TOWS, ki poudarja priporočila za ravnanje z vodo, energijo, odpadki, storitvami, ki so podjetju lahko v pomoč pri izvajanju ukrepov ekološkega managementa.
Ključne besede: trajnostni turizem, ekološki management, okoljski znak, SWOT, TOWS
Objavljeno v DKUM: 11.11.2020; Ogledov: 1131; Prenosov: 130
 Celotno besedilo (523,96 KB) |
2. INOVATIVNI PRISTOPI K UPOŠTEVANJU EKOLOŠKIH INOVACIJMaja Rožman, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sem se osredotočila na inovativnost in ekološke inovacije. Znano je, da je inovativnost v današnjem času bistvenega pomena za preživetje vsakega podjetja na trgu in povečevanje njegove konkurenčnosti. Podjetja morajo vedno znova težiti k napredku, dajati poudarek na inovativnosti, iskati nove ideje, konkurirati, predvsem pa biti prijazna do okolja. Prav tako v današnjem času dajemo predvsem poudarek na izdelke, storitve in proizvode, ki so okolju manj škodljivi. Zraven vseh novosti, inovativnosti, kreativnosti, konkurenčnosti je pomembna tudi družbena odgovornost do okolja. V podjetjih, katera temeljijo na širjenju okolju prijaznih izdelkov, proizvodov, storitev uporabljajo novejše tehnologije, okolju prijazne snovi, omogočajo kupcem nove inovativne ekološke proizvode in vpeljujejo nove metode distribucije. Takšna podjetja sledijo inovativnosti in povečujejo svojo konkurenčno moč. S pomočjo inovativnosti razvijajo ekološke izdelke in z uveljavljanjem med uporabniki dosegajo ekološke inovacije. Spodbujanje in ozaveščanje ljudi k uporabi ekoloških izdelkov povečuje povpraševanje po ekoloških inovacijah, in povečuje konkurenčno prednost pri tistih podjetjih, katera uporabljajo ekološke inovacije ter s tem krepijo njihov ugled. Prav tako se dolgoročen uspeh podjetja kaže v zaupanju, zadovoljstvu, zadovoljevanju potreb potrošnikov, kar je mogoče doseči s kreativnimi, kakovostnimi, inovativnimi pristopi in inovacijami. Raziskava je temeljila na izbranem podjetju Gorenje d.d., katero daje velik pomen inovativnosti in ekološkim inovacijam. Podjetje uspešno združuje vrhunsko znanje, ideje, kreativnost, inovativnost in inovativne tehnologije v uporabne rešitve, ki prepričajo tudi najbolj zahtevne uporabnike. Gorenje je na področju varovanja okolja v samem vrhu evropske industrije. Tako na področju razvoja aparatov kot tudi na področju obvladovanja tehnoloških postopkov. Prav tako so Gorenjevi inovativni gospodinjski aparati opremljeni z okolju in zdravju manj škodljivimi komponentami.
Ključne besede: invencija, inovacija, ekološke inovacije, inovativnost, eko-inovativnost, inovativno poslovanje, konkurenčnost, okoljsko ravnanje, ekološki management.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 2426; Prenosov: 474 (1 glas)
Celotno besedilo (1,51 MB) |
3. ANALIZA PONUDBE EKOLOŠKEGA TURIZMA V SLOVENIJI NA PRIMERU EKOLOŠKE TURISTIČNE KMETIJEAleš Ekselenski, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: V diplomskem seminarju smo predstavili značilnosti ekološkega turizma in značilnosti ekološko pridelane in predelane hrane. Kot primer ekološke turistične kmetije v Sloveniji smo si izbrali ekološko turistično kmetijo Ramšak, katero smo tudi podrobneje predstavili in opisali kako poslujejo in delujejo in kakšne zahteve morajo kot kmetija izpolnjevati, da so lahko ekološka turistična kmetija.
Namen diplomskega seminarja je bil pripraviti spisek priporočil za ukrepe ekološkega managementa in s pomočjo ankete ugotoviti, ali so ekološke turistične kmetije te ukrepe pripravljene izvajati.
Ugotovili smo, da nekatere ukrepe na določenih ekoloških turističnih kmetijah že izvajajo, hkrati pa smo ugotovili tudi, da določenih ukrepov ne izvajajo, sodeč po anketi pa bi ti ukrepi nekaterim ekološkim turističnim kmetijam koristili.
Ugotovili smo tudi, da ekoturizem še vedno premalo promovirajo in, da ljudje še vedno dokaj malo poznajo prednosti ekološkega turizma, saj je lahko ekološki turizem velika priložnost za razvoj slovenskega turizma.
Ključne besede: Turizem, ekološki turizem, dolinski svet Solčave, Logarska dolina, Evropska destinacija odličnosti, ekološki management, kulturna dediščina, ekološka turistična kmetija Ramšak, ekološko živilo.
Objavljeno v DKUM: 25.01.2011; Ogledov: 4009; Prenosov: 669
Celotno besedilo (477,09 KB) |
4. MODEL IZGRADNJE BIOPLINARNE NEMŠČAKAleksander Mulec, 2010, diplomsko delo Opis: Z združitvijo različnih proizvajalcev hrane na področju Prekmurja leta 2005 nastane nova kooperativna blagovna znamka Skupina Panvita d.d. Z združitvijo in obenem skupnim povečanjem zmogljivosti se povečajo tudi ekološke obremenitve. Skupina Panvita d.d. se tako dnevno srečuje z ekološko problematiko, ki bi jo bilo treba sproti učinkovito in gospodarsko racionalno reševati.
Znotraj skupine povezanih podjetij Panvita d.d. se z vsakodnevnim obratovanjem ustvarjajo odpadki na več lokacijah, in sicer:
• Dnevni stranski produkt prašičerejske proizvodnje na lokacijah v Nemščaku in v Jezerih je odpadna gnojevka. Ta se zaenkrat še uspešno predela na čistilni napravi ob farmi Nemščak.
• Stranski produkt v živilsko predelovalnih obratih MIR d.d. v Gornji Radgoni ter Agromerkur d.o.o. v Murski Soboti so odpadna voda in živalski odpadki. Ta problematika je delno sanirana s postavitvijo lastnih čistilnih naprav ob samih obratih in z odvozom odpadkov s strani pooblaščenih partnerjev.
Zaradi zahtev po zmanjšanju stroškov bi bilo treba te procese predelave odpadkov tehnološko nadgraditi in jih organizacijsko povezati. Omenjene stroške bi bilo treba z ustrezno okoljsko politiko spremeniti v dobiček. Slednje pomeni znižanje stroškov na račun odvoza in predelave odpadkov in hkrati ustvarjanje dobička s strani prodane električne energije, ki bi jo pridobivali kot produkt proizvodnje bioplina iz anaerobne razgradnje gnojevke, koruzne silaže in prej omenjenih odpadkov.
Ključne besede: Zelena energija, bioplin, tržna niša, ekologija, organizacija, ekološki management
Objavljeno v DKUM: 22.11.2010; Ogledov: 2516; Prenosov: 332
Celotno besedilo (824,19 KB) |
5. RAZVOJ KONCEPTA VZORČNEGA EKOHOTELA V SLOVENIJITjaša Korenčan, 2009, diplomsko delo Opis: V prvem poglavju smo opredelili problem, izpostavili namen diplomske naloge ter navedli cilje in osnovne trditve, ki smo jih skušali doseči in dokazati v sledečih poglavjih. Trdili smo, da se slovenski turistični ponudniki ne odločajo za uvedbo ekološkega managementa, ker ne opazijo tržne niše na tem področju. Predstavili smo predpostavke in omejitve raziskave ter navedli metode, na podlagi katerih smo se lotili raziskave.
V drugem poglavju smo opisali okoljsko problematiko v povezavi s turizmom. Definirali smo nekaj osnovnih pojmov o turizmu ter navedli aktualne podatke o obsegu turističnega sektorja. V nadaljevanju smo opredelili poglavitne pozitivne in negativne učinke turizma na okolje ter opisali bistvene značilnosti trajnostnega razvoja turizma in ekoturizma. Izpeljali smo povezavo med ekološkimi in ekonomskimi interesi in ugotovili, da se ne izključujejo, pač pa dopolnjujejo. Na podlagi izsledkov primarnih raziskav, opravljenih v tujini, smo ugotovili, da so turisti vse bolj naklonjeni ekološko usmerjenemu turizmu, slovenski ponudniki pa temu trendu ne sledijo. S tem smo tudi potrdili hipoteze iz prvega poglavja.
V tretjem poglavju smo opredelili možnosti za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji in ugotovili, da naša država ima potencial za uvedbo ekohotelov, vendar investitorji in ponudniki raje vztrajajo pri konvencionalni nespecializirani turistični ponudbi, saj so še vedno mnenja, da je uvedba ekološkega managementa povezana z visokimi investicijskimi stroški in manjšim dobičkom. Razlogi za takšno stanje so predvsem v pasivnosti izvajalcev in države, pomanjkanju inovativnosti in pomanjkanju ekološke zavesti. V nadaljevanju poglavja smo navedli nekaj slovenskih turističnih ponudnikov, ki so se odločili za ekološki način poslovanja in opisali njihove konkretne ukrepe za varovanje okolja.
V četrtem poglavju smo opisali primer ekohotela v tujini, Bio Seehotel Zeulenroda v Nemčiji, ki je prvi eko kongresni hotel v Evropi, katerega vizija je postati eden vodilnih kongresnih hotelov v Evropi, ki svoje cilje dosega na okolju prijazen način.
V petem poglavju smo opisali vzorčni ekohotel, ki bi ga lahko zgradili v Sloveniji. Navedli smo konkretne ukrepe, s katerimi bi hotel zmanjšal porabo električne energije in vode, čim bolje izkoristil resurse, pripomogel k zmanjšanju količin odpadkov, pripomogel k razvoju ekološkega kmetijstva, hkrati pa svojim gostom zagotovil dobro počutje in posameznike spodbudil k uvedbi ukrepov za varovanje okolja. S tem smo dosegli poglavitni cilj diplomske naloge, predlog za uvedbo prvega ekohotela v Sloveniji.
V sklepu diplomske naloge smo trajnostno naravnani turizem definirali kot turizem prihodnosti, ki bo pripomogel k temu, da turistični sektor ne bo več pretežno v vlogi onesnaževalca okolja, pač pa bo skrbel za ohranitev kakovosti okolja. Slovenija bo le na ta način lahko ohranila predznak »zelene« destinacije.
Ključne besede: okolje, ekohotel, trajnostni razvoj, turizem, onesnaževanje, ekološki management, alternativni viri, ekološka zavest
Objavljeno v DKUM: 17.12.2009; Ogledov: 2483; Prenosov: 324
Celotno besedilo (296,88 KB) |
6. ANALIZA OKOLJEVARSTVENEGA ZAVEDANJA DVOJE IZBRANIH EKOLOŠKIH KMETIJMateja Lepej, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi preverjamo, v kolikšni meri so kmetije že uvedle ekološki management in za katere okoljevarstvene ukrepe so se odločili. Na osnovi ugotovitev iz intevjuva smo izdelali priporočila.
Naslov diplomske naloge se glasi Analiza okoljevarstvenega zavedanja dvoje izbranih ekoloških kmetij. Naloga je razdeljena na pet poglavij. Po uvodnem delu, ki opisuje problem in področje raziskovanja, osnovne teze in trditve, predpostavke in omejitve raziskav, sledi drugo poglavje, kjer smo podrobneje opredelili ekoturizem in ekološki management.
V tretjem poglavju sta predstavljeni slovenska Ekološko počitniška kmetija Lešnik in avstrijska Bio kmetija zdravja Willibald Gamsjäger. Ponudbo obeh kmetij smo natančno opisali; podatke smo pridobili na osnovi intervjuja.
V četrtem poglavju smo na osnovi spoznanja iz intervjujev lastnikov kmetij ter pregleda strokovne literature na temo ekološkega managementa izdelali priporočila za ravnanje na področju surovin, vode, energije, odpadkov in transporta. Predlagali smo tudi nekaj novosti, ki jih lahko uporabijo na svojih kmetijah.
V zadnjem poglavju so podane še končne ugotovitve v zvezi z diplomsko nalogo.
Ključne besede: ekoturizem, ekološki management, Quebeška deklaracija, okoljevarstveni ukrepi, ekološko drevo, BIODAR, ekološka turistična kmetija, Počitnice na kmetiji, varčevanje z energijo, varčevanje z vodo, varčevanje s surovinami, zmanjševanje odpadkov, zmanjševanje transporta.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2009; Ogledov: 3360; Prenosov: 337
Celotno besedilo (1,13 MB) |
7. |
