| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA OBMOČJU MURSKE RAVNINE TER ŠIRŠEM OBMOČJU GORIČKEGA
Barbara Sreš, 2010, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge je predstavljena problematika svetlobnega onesnaženja, ki ni prisotna le v Sloveniji, temveč se pojavlja po vsem svetu. Marsikdo izmed nas se ne zaveda, da uhajanje svetlobe iz umetnih virov (svetlobna onesnaženost) onesnažuje naravno okolje in prinaša številne negativne posledice, kar se kaže kot negativni vpliv na zdravje človeka, pri ostalih živih bitjih pa pušča posledice na njihovem naravnem vedenju. Ne smemo pa pozabiti, da množično osvetljevanje z umetnimi viri svetlobe poveča tudi porabo ter s tem posledično stroške plačila električne energije. Med ljudmi namreč še vedno prevladuje mišljenje, da večja osvetljenost naravnega okolja pomeni napredek in razvoj, vendar je takšno razmišljanje precej zmotno. Osvetlitev naravnega okolja je potrebna, vendar le, če je kakovostna. Glavna rešitev za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja so ekološke ali zasenčene svetilke, ki ne sevajo umetne svetlobe v nebo in so okolju ter ljudem prijaznejše.
Ključne besede: Svetlobna onesnaženost, zdravje ljudi, povečana poraba električne energije, ekološke ali zasenčene svetilke.
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1987; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (14,18 MB)

2.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Lidija Potočnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen problem svetlobnega onesnaženja, ki se pojavlja povsod po svetu, izjema ni niti Slovenija. Svetlobno onesnaženje povzroča uhajanje svetlobe iz umetnih virov, kar povzroča degradacijo okolja, negativno pa vpliva tudi na zdravje ljudi in povzroča spremembe v naravnem vedenju nočnih živali. Na problem svetlobnega onesnaženja so prvi začeli opozarjati astronomi, saj se je začela resno slabšati kakovost nočnega neba. Mnogi se še vedno ne zavedajo negativnih posledic umetnega osvetljevanja, ampak so še vedno prepričani, da več svetlobe pomeni napredek in razvoj. Problem pretiranega osvetljevanja je tudi v veliki porabi električne energije, kar pa posledično pomeni višje stroške plačila električne energije in več izpustov toplogrednih plinov, kar prispeva h globalnim klimatskim spremembam. Najpomembnejši rešitvi problema svetlobnega onesnaženja sta namestitev ekoloških ali zasenčenih svetilk in ozaveščanje ljudi.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, zdravje ljudi, degradacija okolja, ekološke svetilke, povečana poraba električne energije
Objavljeno: 04.02.2013; Ogledov: 1167; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (14,08 MB)

3.
Svetlobno onesnaženje okolja na Tenerifih : diplomsko delo
Tanja Premoša, 2014, diplomsko delo

Opis: Popolna tema nam daje občutek utesnjenosti, zato potrebujemo umetno svetlobo. Z razsipnim ravnanjem z razsvetljavo pa smo presegli meje njene koristne uporabe, poleg tega pa pokrajini jemljemo njeno identiteto. Svetlobno onesnaževanje poveča naravno osvetljenost okolja in je vidno kot žarjenje neba v smeri svetlobnih virov. Kljub opozorilom okoljevarstvenikov so povečini ljudje brezbrižni, ko slišijo za termin svetlobno onesnaženje, predvsem ko je govor o škodljivem vplivu umetne svetlobe na nočna astronomska opazovanja, na poseganje v bioritem flore in favne, na povečane izpuste toplogrednih plinov, ki povečujejo efekt toplogrednih plinov ter na spreminjanje kulturne pokrajine, toda samo dokler ne slišijo posledic, ki se navezujejo na vsakega posameznika: kako po nepotrebnem plačujemo veliko višje položnice za potrošnjo elektrike, kot bi lahko; kako umetna svetloba vpliva na naše zdravje, da lahko povzroči nastanek raka; kako je na cestišču zaradi nepravilne razsvetljave povečano bleščanje, ki moti naš vid, ter ne nazadnje, kako so naši otroci morda že generacija, ki ne bo mogla več uživati v pristnem nočnem nebu. Ko začnemo o problemu širše razmišljati, se zavemo resnosti le-tega. S kakovostno javno razsvetljavo in racionalno postavitvijo lahko dosežemo neverjetne rezultate. Nezasenčene in delno zasenčene svetilke je treba odpisati in jih zamenjati z ekološkimi, pravilno montiranimi. Take svetijo na mesto, kjer svetlobo potrebujemo, ne pa v atmosfero, kjer je nekoristna. Ponekod se lahko razsvetljava v drugi polovici noči ugasne, saj je takrat večina ljudi neaktivnih. S pravilnimi ukrepi bi pripomogli k manjši degradaciji okolja, v katerem živimo. Proučevanje svetlobne onesnaženosti je podprto z obsežnim terenskim delom na enem izmed kanarskih otokov – na Tenerifu. Delo zajema zbiranje gradiva v obdobju trimesečnega bivanja na otoku z meritvami in zajemanjem fotografij sija neba ter viri osvetljevanja, kot primeri slabe prakse.
Ključne besede: diplomska dela, svetlobno onesnaženje, sij neba, varstvo okolja, umetna svetloba, ekološke svetilke, temno nebo, Tenerife
Objavljeno: 05.11.2014; Ogledov: 1054; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (11,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici