1. Primerjava klavne kakovosti goveda, vzrejenega v ekoloških in konvencionalnih pogojih rejeDavorin Fošnarič, 2020, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo primerjali rastnost in klavno kakovost različnih kategorij goveda iz konvencionalne in ekološke reje. V raziskavo smo vključili 124 ekoloških kmetij s skupno 3.990 zaklanimi živalmi in 146 konvencionalnih kmetij s skupno 4.405 zaklanimi živalmi. Zajeli smo območje SV Slovenije (Maribor s širšo okolico) in obdobje 10 let. Vse ekološke kmetije so imele enak način reje (paša poleti, prosta reja v hlevih pozimi). Rezultati so pokazali velike razlike med ekološko in konvencionalno rejo v vodenju kmetij in rezultatih pitanja. Teleta so v obeh sistemih reje dosegala podobne rezultate, kasneje (pri bikih in telicah) pa sta se tako rastnost kot klavna kakovost živali precej zmanjšala. V ekološki reji je bila močno zastopana kategorija starejših telet, ki je v konvencionalni reji skoraj ni bilo (bil pa je večji delež kategorije bikov). Razlike smo ugotovili tudi v časovni porazdelitvi zakolov; v ekološki reji je bila le-ta pretežno enakomerna pri vseh starostih, v konvencionalni reji pa je bilo največ živali zaklanih tik pred 24 meseci starosti, povečana pogostost je bila tudi pri starosti 4 mesecev. Možni razlogi za omenjene razlike med ekološko in konvencionalno rejo so: i) prostorska stiska v hlevih, zaradi česar gre v ekološki reji okrog enega leta starosti precej živali v zakol, ii) izrazit upad rastnosti (in klavne kakovosti) po odstavitvi teleta od materinega mleka (drag dokup ekološke krme) in iii) velik delež prodaje mesa na domu v ekološki reji, s čimer je možno doseči zadovoljiv zaslužek ne glede na starost in intenzivnost rasti živali.
Ključne besede: govedo, ekološka reja, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 1575; Prenosov: 202
 Celotno besedilo (598,28 KB) |
2. |
3. |
4. ANALIZA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI REJE KRAV DOJILJMartinka Motaln, 2014, diplomsko delo Opis: Cilj raziskave diplomskega dela je bil, da se na osnovi analitičnih kalkulacij in ugotovitev predstavi gospodarnost reje krav dojilj na ekološki kmetiji v Šmartnem na Pohorju. Hkrati smo ugotavljali, kako se spreminja dohodek, če se cena na kg toplih klavnih polovic poveča ali zmanjša za 1,5 %. Izbrali smo si kmetijo na Pohorju, ki redi ekološko pridelano meso. Najprej smo si pridobili podatke o velikosti kmetije (51,61 ha), staležu živali (15,2 GVŽ), krmnem obroku, doma pridelanih organskih gnojilih, pri tem smo upoštevali vse nastale stroške, tako da smo lahko potem izračunali kalkulacije za ekološko rejo krav dojilj. Pokritje na kravo dojiljo znaša 1305,6 EUR pri ceni pitanca 3,2 €/kg toplih klavnih polovic. Ko smo izračunali vrednost gozdarske proizvodnje, smo pa dobili celotni dohodek kmetije, in sicer 10540,44 EUR. Če se poveča cena za 1,5 % na kg toplih klavnih polovic, znaša cena pokritja na kravo dojiljo 1314,61 EUR. Tako se stroški amortizacije ne spremenijo, ampak se poveča samo dohodek kmetije, ki znaša 10639,55 EUR na leto. Če pa se cena toplih klavnih polovic zniža za 1,5 %, pa se posledično zniža tudi pokritje na kravo dojiljo, kar znaša 1297,61 EUR. Dohodek kmetije bi tako znašal 10452,55 EUR na leto.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo/ekološka reja/načrt proizvodnje
Objavljeno v DKUM: 20.03.2014; Ogledov: 1832; Prenosov: 278
Celotno besedilo (522,75 KB) |
5. Ekološka govedoreja v primerjavi s konvencionalnim načinom prireje in ekonomikaTanja Knez, 2012, diplomsko delo Opis: Predstavljena je organiziranost in sledljivost skupine proizvajalcev za »Rdeče eko meso«, ki deluje znotraj Kmetijske zadruge Šaleške doline. Meso prodajajo pod lastno blagovno znamko EKODAR. Primerjali smo tri kategorije govedi in sicer, ekološke in konvencionalne telice, bike do 24 mesecev in bike nad 24 mesecev. Znotraj vsake kategorije smo preverjali oceno konformacije, oceno zamaščenosti in maso hladnih klavnih trupov. Ugotovili smo, da je pri ekoloških telicah in bikih do 24 mesecev ocena konformacije boljša kot pri konvencionalnih, kar za skupino ekoloških bikov nad 24 mesecev ne velja. Ocena zamaščenosti je pri vseh kategorijah ekoloških govedi boljša od konvencionalnih. Masa hladnih klavnih trupov je bila pri ekoloških telicah in bikih do 24 mesecev manjša kot pri konvencionalnih. Pri ekoloških bikih nad 24 mesecev velja, da je masa hladnih klavnih trupov večja od konvencionalnih. Največji odkup goveda je bil v mesecu decembru, saj je bilo odkupljenih 157 živali. Izkaz poslovnega izida na koncu obračunskega obdobja v letu 2011 znaša 12. 046 €, tudi v skupini proizvajalcev za »Rdeče eko meso« so poslovali pozitivno in sicer, na koncu leta 2011 je dobiček znašal 30. 928,12 €.
Ključne besede: ekološka govedoreja, konvencionalna reja, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 2750; Prenosov: 287
Celotno besedilo (571,58 KB) |
6. ANALIZA REZULTATOV PITANJA TELET “POHORJE BEEF”Nežka Jurič, 2009, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je bil analiza pitanja starejših telet po tehnologiji "Pohorje beef". Narejena je bila anketa ekoloških rej Pohorja in Kozjaka (n=49) in analiza rastnosti in klavne kakovosti. V analizi so bili zbrani podatki iz slovenskih klavnic za pet let (2003—2008) in sicer za ekološko vzrejena teleta po tehnologiji "Pohorje beef" (n=634), starejša teleta različnih genotipov iz široke reje (n=2980) in mlado pitano govedo iz istih rej (n=271). Anketirane kmetije so usmerjene v rejo krav dojilj lisaste pasme in vzrejo starejših telet križanja lisasta×limousin, a zaradi nespodbudnih cen je interes rejcev za prodajo pod blagovno znamko"Pohorje beef" majhen. V strukturi zakola so teleta vzrejena po tehnologiji "Pohorje beef" predstavljala 17% vseh starejših telet. Ob zakolu so imela v 204 kg klavne mase pri 328 dneh starosti. Neto dnevni prirast klavne mase trupa je bil 627 g/dan. V primerjavi s čistopasemskimi teleti iz široke reje so priraščala bolje, razlike z mesnimi križanci so bile neznačilne. Po konformaciji so bila boljša v primerjavi z vsemi genotipi starejših telet iz široke reje. Primerjava z mladim pitanim govedom iz istih rej je pokazala, da podaljšano pitanje teh telet ekonomsko ni zanimivo. Za 110 dni starejše živali iz istih rej so bile le 19 kg težje, kar kaže na zastoj v rasti, ki se odraža tudi v nižjih (17%) prirastih in manjši omišičenosti. Značilna interakcija med spolom in starostno kategorijo kaže na to, da so bile posledice daljšega pitanja manj izražene pri telicah kot bikcih.
Ključne besede: pozno odstavljena teleta/ekološka reja/rastnost/klavna kakovost.
Objavljeno v DKUM: 29.07.2009; Ogledov: 5391; Prenosov: 564
Celotno besedilo (20,63 MB) |
