| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV ZDRUŽENIH SETEV NA POJAV NEKATERIH ŠKODLJIVCEV V EKOLOŠKI PRIDELAVI ZELJA
Nika Weber, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne združene posevke z belim zeljem (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC). Posajena je vsaka vrsta kot samostojni posevek in v združeni setvi, zelje v kombinaciji s fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. Rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.), zeleno (Apium graveolens L.) in solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC). Velikost populacij škodljivcev smo ugotavljali s pomočjo ulova na rumene in modre lepljive plošče. Po raziskavi se je pokazal značilen vpliv na zmanjšan nalet škodljivcev v združeni setvi zelja in zelene ter zelja in fižola, na sam nalet škodljivcev pa je vplival tudi termin opazovanja velikosti populacij. Na zmanjšan nalet tobakovega resarja (Thrips tabaci Lindeman) sta ugodno vplivala zelena in fižol (p < 0,01), vendar ne v vseh obravnavanih terminih enako. Na nalet hržice (Contarinia nasturtii L.) se je pokazal značilen vpliv v četrtem terminu (20. 08. 2008), na nalet kapusovega molja (Plutella xylostella L.) pa v prvem terminu (18. 06. 2008). Na nalet kapusove muhe (Delia radicum L.) in kapusovega bolhača (Phyllotreta undulata L.) združena setev ni značilno vplivala (p > 0,05). Splošen nalet škodljivcev ulovljenih na modre in rumene lepljive plošče je bil statistično značilno (p < 0,05) manjši pri združenih posevkih (4,4 škodljivcev na parcelo) kot pri samostojnem posevku zelja (8,5 škodljivcev na parcelo).
Ključne besede: Ključne besede: združena setev, ekološka pridelava, zelje, nalet škodljivcev
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 2789; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

2.
STIMULATORJI RASTI V EKOLOŠKI PRIDELAVI KOLERABICE
Marjeta Škamlec, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2006 in 2007 je bil na kolerabici v rastlinjaku in na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru preizkušen vpliv različnih stimulatorjev rasti (Agrovit, Coralit, HB 101, Vita). Pri vzgoji sadik so bili uporabljeni posamezni stimulatorji rasti in njihove kombinacije. S stimulatorjem rasti HB 101 je bilo pred setvijo tretirano seme, Agrovit je bil primešan substratu, Coralit je bil na rastline nanesen foliarno. Preizkušeni stimulatorji rasti so statistično značilno vplivali na nekatere morfološke lastnosti sadik (višino sadik, maso sadik, število listov in maso korenin) in na nekatere morfološke lastnosti rastlin kolerabice (položaj listov, višina rastline, širina rastline, masa rastline, dolžina kocena, število listov, premer in masa odebeljenega stebla) ter na skupni pridelek kolerabice. Vplivali so tudi na vsebnost vitamina C in nitratov v rastlinskem soku. Stimulator rasti Vita, ki je bil preizkušen na rastlinah na polju in je bil med rastno dobo na rastline apliciran foliarno, ni imel statistično značilnega vpliva na pridelek in morfološke lastnosti kolerabice. V prvem in drugem terminu vrednotenja sadik sta imela največji vpliv na rast in razvoj sadik stimulatorja rasti HB 101 in Agrovit ter njuna kombinacija. Največji vpliv na morfološke lastnosti rastlin na polju je imel stimulator rasti HB 101, v tem obravnavanju je bil prav tako dosežen najvišji tržni pridelek (11,3 t/ha) in najvišji skupni pridelek (14,4 t/ha).
Ključne besede: kolerabica, stimulatorji rasti, ekološka pridelava
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 2680; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

3.
PREDLOG RAZVOJA BIOTERM MALA NEDELJA
Urška Luci, 2009, diplomsko delo

Opis: Prvo poglavje v diplomskem delu vsebuje opredelitev področja in opis problema, namen, cilje, trditve, predpostavke in omejitve ter predvidene metode raziskovanja. V drugem poglavju je opredeljen pojem ekoturizma, ki pomeni potovanje v naravo in njeno doživljanje ter odgovorno ravnanje vseh subjektov do narave. Opisan je njegov razvoj na področju gostinstva ter predstavljen znak za okolje eko marjetica. Bioterme Mala Nedelja so predstavljene v tretjem poglavju diplomske naloge. Spadajo v območje Prlekije, ki velja za ekonomsko slabše razvita področja, vendar pa ima predvsem zaradi svojih naravnih in kulturnih danosti velike možnosti za razvoj kakovostne turistične ponudbe. Slednje so prepoznali tudi v podjetju Segrap d.o.o., ki je leta 2002 od KS Mala Nedelja odkupilo takratne terme in s tem vstopilo tudi na področje turizma. V četrtem poglavju smo na kratko opisali turistično ponudbo občine Ljutomer ter podrobneje predstavili razvojne načrte Bioterm Mala Nedelja. V Biotermah so se odločili, da bodo razvijali okolju prijazen turizem v sodelovanju in povezovanju z ostalimi turističnimi ponudniki. Prizadevajo si oblikovati integralni turistični produkt s skupno znamko Bioterme Mala Nedelja. Turistično ponudbo biohotelov v Avstriji smo opisali v petem poglavju. Najprej smo predstavili Terme Rogner, ki so dvignile razpoznavnost in razvitost mesta Bad Blumau, v katerem se nahajajo. V nadaljevanju smo predstavili združenje BIO-Hotels, katerih ponudba temelji na predpostavki 100 % EKOLOŠKO. S primerjavo ponudbe biohotelov med Avstrijo in Slovenijo smo ugotovili, da je Avstrija na tem področju zagotovo veliko pred Slovenijo, saj premore veliko število biohotelov. V Sloveniji smo imeli samo biohotel Zlatorog, ki je pod to oznako deloval le šest mesecev. Trenutno stanje ekološke ponudbe v Sloveniji, kaže na počasen razvoj in premajhno trženje ekoturizma, nizko ozaveščenost prebivalstva, slabo povezanost in razdrobljenost ekoloških ponudnikov, oteženo pridobivanje potrebnih informacij ter še vedno dokaj nizko ekološko pridelavo. Opravili smo SWOT analizo na področju turizma v bližnji okolici Bioterm ter izdelali predlog nadaljnega razvoja Bioterm Mala Nedelja, ki smo ga predstavili v zadnjem poglavju. Ekoturizem lahko predstavlja nadaljnjo razvojno možnost Bioterm Mala Nedelja in širše okolice, zato na podlagi vseh ugotovitev menimo, da je potrebno odločno stopiti na zastavljeno pot.
Ključne besede: ekoturizem, biohotel, ekološka pridelava, Bioterme Mala Nedelja, ekološka ponudba
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 1942; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (953,01 KB)

4.
VPLIV GNOJENJA Z ORGANSKIMI GNOJILI IN OBDELAVE TAL NA VSEBNOST MINERALNEGA DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVI JABLAN SORTE TOPAZ
Martina Robačer, 2009, magistrsko delo

Opis: V letu 2002 in 2003 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (UKC Pohorski dvor) v ekološko oskrbovanem nasadu jablan sorte Topaz z gostoto 4081 drevesi na hektar, v mladostnem obdobju, preiskušali vpliv gnojenja z organskimi gnojili (Compo guano, Maltaflor special, Agrovit in Biosol) na količino mineralnega dušika v različnih globinah tal. Hkrati smo preučili vpliv obdelave tal (obdelana tla in kombinirana obdelava) na mineralizacijo. Poskus je bil zasnovan v naključnih blokih, gnojenje je bil izvedeno v 1 m širokem pasu pod drevesi s 44 kg čistega dušika preračunano na hektar. V letu 2002 so bile pri zgodnji obdelavi tal (17. aprila) višje vrednosti mineralnega dušika v odvzetih vzorcih v maju 2002 kot pri kasnejši obdelavi, ki je bila opravljena 6. maja. V istem letu je bil močno izražen vpliv ekoloških faktorjev na nivo mineralnega dušika v tleh. Nadpovprečno visoke temperature in pomanjkanje padavin je povzročilo šibko mineralizacijo. Ob pojavu padavin, so se dvignile N-min vrednosti pri obeh načinih obdelave ter vseh uporabljenih gnojilih.
Ključne besede: N min, jablana, ekološka pridelava, organska gnojila
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 4157; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (806,42 KB)

5.
PRIMERJAVA VPLIVA INTEGRIRANE IN EKOLOŠKE PRIDELAVE JABOLK (Malus domestica B.) NA KAKOVOST IN SKLADIŠČNO SPOSOBNOST PLODOV
Maja Škrinjar, 2010, diplomsko delo

Opis: V sadjarskem centru Maribor — poskusna postaja Gačnik smo primerjali vpliv integrirane in ekološke pridelave jabolk (Malus domestica B.) na kakovost in skladiščno sposobnost plodov v enakih talnih in klimatskih pogojih. Primerjali smo odporne sorte 'Santana', 'Topaz' in 'Dalinbel' ter sorto 'Gala', neodporno na bolezni škrlup in plesen. Iz rezultatov je razvidno, da način pridelave ni vplival na kvaliteto in količino pridelka. Vpliv je imel voluhar, ki je nekatera drevesa bolj prizadel in s tem vplival na količino ter kakovost pridelka. V skladišču so se močneje pojavile bolezni v ekološkem načinu pridelave sort 'Santana' in 'Gala'. Pri oceni organoleptičnih lastnosti nismo ugotovili razlik v načinu pridelave.
Ključne besede: jabolka, integrirana pridelava, ekološka pridelava, pridelek, skladiščne bolezni, degustacija
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 2336; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (794,86 KB)

6.
Vpliv sredstva Basfoliar aktiv na krepitev jablane sorte 'Topaz'
Domen Jaunik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2007 in 2008 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus v ekološkem nasadu jablane sorte 'Topaz' s foliarnim gnojilom Basfoliar aktiv. V vsakem letu je bilo v poskus vključenih 40 nakjlučno izbranih dreves in sicer 20 dreves kontrole in 20 dreves tretiranih s foliarnim gnojilom Basfoliar aktiv. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima pripravek na krepitev rastlin oz. če in koliko se poveča količina in kakovost pridelka v primerjavi z netretiranimi drevesi. Ugotovili smo, da v letu 2007 ni bilo statistično značilnih razlik v količini pridelka in povprečni masi plodov med tretiranimi in netretiranimi drevesi. V letu 2008 pa so imela tretirana drevesa signifikantno večje število plodov, predvsem tistih debeline nad 65 mm.
Ključne besede: sadjarstvo, ekološka pridelava, jablana sorta 'Topaz', M9, Basfoliar aktiv
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 3888; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (223,91 KB)

7.
RAST IN PARAMETRI PRIDELKA NAVADNE PIRE (Triticum aestivum (L.) Thell. subsp. spelta (Thell.) M.K.) V ODVISNOSTI OD OSKRBE Z DUŠIKOM Z ORGANSKIMI GNOJILI
Mateja Sijarto, 2011, diplomsko delo

Opis: Način pridelave navadne pire (Triticum aestivum (L.) Thell. subsp. spelta (Thell.) M.K.), še posebej gnojenje v ekološki pridelavi, zaradi pomanjkanja raziskav predstavlja dokaj nepojasnjeno področje za stroko, zato je namen tega dela pojasniti vpliv organskih gnojil in s tem dodanega dušika na rast, razvoj in tvorbo pridelka. Za namen raziskave je bil v letih 2010/2011 na njivah Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor zasnovan poskus s štirimi gnojili (bučne pogače, Biosol, digestat in gnojevka) ter kontrolna parcela, ki ni bila pognojena v štirih ponovitvah v naključnem bloku. Proučevan je bil vpliv različnih organskih gnojil, dovoljenih v ekološki pridelavi, na nekatere morfološke lastnosti rastlin in klasa ter količino in kakovost pridelka navadne pire. Proučevani obravnavanji ne vplivata na število stebel, število klasov na m-2 in višino rastlin ter na parametre, vrednotene pri analizi klasa (dolžina klasa, število klaskov in število zrn na klas-1). Statistično značilen vpliv ima le odmerek dušika na maso zrn. Vrsta gnojila vpliva na odstotek vlage v zrnju, odmerek dušika pa na količino pridelka. V primeru gnojenja z bučnimi pogačami pridelek ni višji, je pa v tem primeru dodani dušik rastlina bolj učinkovito izkoristila – visoke vrednosti agronomske učinkovitosti (27,13 kg/m-2 plevencev kg N-1), v tleh pa je ostalo tudi manj mineralnega dušika (41,7 kg Nmin ha-1).
Ključne besede: pira, dušik, organska gnojila, ekološka pridelava
Objavljeno: 14.11.2011; Ogledov: 2902; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (199,11 KB)

8.
POTROŠNIKOVO VEDENJE O VARNI HRANI Z VIDIKA POENOTENE ŽIVILSKE ZAKONODAJE V REPUBLIKI SLOVENIJI NA PODROČJU VARSTVA ŽIVIL
Sanja Logar, 2012, magistrsko delo

Opis: EU teži k poenoteni in uravnoteženi zakonodaji na področju varnosti živil z namenom, da bi oblikovala in ohranila visoko stopnjo zaščite potrošnika. Znanstveno podprtim standardom in predpisom za varnost živil, se je pridružila tudi Republika Slovenija. V nalogi sem obravnavala sedem uredb živilske zakonodaje, ki so zavezujoče za vse države EU. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja glede potrošnikovega vedenja o živilski zakonodaji in njegovega poznavanja zdravstvenih in prehranskih trditev, in je bil na voljo na spletu v mesecu juliju 2011, sem pridobila podatke, ki sem jih ovrednotila s programoma SPSS 17.0 za Windows in SigmaStat 3.5. Rezultati so pokazali, da potrošniki kljub veliki ponudbi na tržišču raje kupujejo živila, ki jih tržišče ponuja že dlje časa. Za potrošnika sta, prav tako pomembna način in poreklo pridelave živil, naklonjeni so tudi ekološko pridelanim živilom, zavračajo pa živila iz gensko spremenjenih organizmov. Večina anketirancev zaupa uradnemu nadzoru živil, prav tako pa so mnenja, da se je varnost živil po vstopu RS v EU poslabšala oziroma je ostala na istem nivoju. Po mnenju anketirancev globalizacija prinaša tudi večje tveganje na področju varnosti živil. Obravnavana živilska zakonodaja se nenehno prilagaja vsem hitrim spremembam, in sicer z namenom, da bi zaščitila uporabnike. Uporabniki pa seveda s svojim poznavanjem smernic o zdravi prehrani in s primerno izbiro živil vplivajo na svoje zdravje.
Ključne besede: živilska zakonodaja, varnost živil, gensko spremenjena živila, ekološka pridelava
Objavljeno: 29.02.2012; Ogledov: 1994; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
PRIMERJAVA HOTELSKE IN GOSTINSKE PONUDBE DVOJE BIOTERM
Tina Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo primerjali dva termalna kompleksa, saj smo želeli ugotoviti, ali je v ponudbi velika razlika. Primerjava je potekala med avstrijskim Bio-Thermen-Hotel-om Wilfinger in slovenskim hotelom Bioterme Mala Nedelja. S pomočjo analize, ki smo jo izvedli, smo podali izboljšave in priporočila za slovenske terme. V uvodnem delu smo opredelili problem, namen in cilje raziskave ter podali hipoteze, ki smo jih skozi raziskavo skušali preveriti. Izpostavili smo tudi predpostavke, omejitve ter metode raziskovanja, ki smo jih uporabili pri raziskavi. V drugem poglavju smo predstavili pojem ekoturizma ter definirali razvoj in značilnosti le-tega. Opredelili smo tudi značilnosti termalnih voda in termalnega turizma. V tretjem delu smo predstavili Bioterme Mala Nedelja. Njihova posebnost je, da so zgrajene po standardih ekološke gradnje in tudi sicer s svojo ponudbo sledijo zahtevam trajnostnega turizma. Delovanje hotela ne obremenjuje prekomerno okolja. Predstavili smo tudi Bio-Thermen-Hotel Wilfinger v Bad Waltersdorfu, ki so mnogo bolj kot slovenski ponudnik povezane s svojim okoljem. V četrtem poglavju smo predstavili s pomočjo anket zbrana mnenja 60 naključno izbranih gostov, po 30 za posamezne terme. Na podlagi analize anket in primerjalne analize ponudbe smo obe hipotezi ovrgli. V sklepnem delu smo podali nekaj priporočil in nasvetov za izboljšavo ponudbe slovenskega primerjanega podjetja.
Ključne besede: ekoturizem, termalni turizem, Bioterme Mala Nedelja, Bio-Thermen-Hotel Wilfinger, ekološka ponudba, ekološka pridelava.
Objavljeno: 27.11.2012; Ogledov: 1208; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1016,73 KB)

10.
Uporaba spodbujevalcev rasti v ekološki pridelavi solate
Valerija Preac, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2010 je bil na solati sorte Marcord na prostem in na površinah Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor v bližini mesta Maribor, preizkušen vpliv dveh spodbujevalcev rasti (Pripravek 1 in Pripravek 2). S tremi obravnavanji je bil zasnovan poljski poskus po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah. Pripravek 1 se je prvič uporabil na solati, ko je ta imela štiri liste, Pripravek 2 pa, ko so bili na solati trije listi. Iz analize rezultatov meritev dolžine korenin, premera rastline in premera ter višine glave je razvidno, da so statistično značilne razlike izražene samo pri povprečni dolžini korenin, kjer je prišlo do statistične razlike med obravnavanjema 1 (Pripravek 2) in 3 (Pripravek 2). V obravnavanju 3 je bila povprečna dolžina korenin za 1,7 cm večja od obravnavanja 1. Dolžina korenin v kontroli se ni statistično razlikovala od obravnavanja 1 in 3. Pri ostalih morfoloških parametrih (premer rastline, premer glave, višina glave) ni bilo statistično značilnih razlik. Statistična obdelava podatkov o skupni masi rastlin na parcelo, tržnem pridelku, številu tržnih glav, povprečni masi rastlin in povprečni masi glav ni pokazala signifikantnih razlik med obravnavanji pri nobenem od merjenih parametrov.
Ključne besede: solata, stimulatorji rasti, ekološka pridelava, vitamin C, fotosinteza
Objavljeno: 29.05.2014; Ogledov: 869; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (504,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici