SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MARKO POGAČNIK, UMETNIŠKO DELO KOT KRITIČNA INFORMACIJA
Damjana Štrukelj, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Predmet diplomskega dela je raziskovanje širokega polja Pogačnikovega konceptualizma od kranjske skupine preko predmeta, artikla, reizma, telesa, druţine pa vse do kozmograma in litopunkturne prakse, ter predstavitev njegovega specifičnega in kritičnega pogleda na svet in umetnost. V diplomskem delu najprej opredelimo Pogačnikova posamezna razvojna obdobja in njegove značilnosti ter ga umestimo v referenčni okvir. Predstavimo Pogačnikove temeljne principe in elemente ustvarjanja. V teoretičnem delu se nato ukvarjamo s konceptualno umetnostjo, jo označimo in opredelimo. Predstavimo rušenje pregrad med umetniškim delom in vsakdanjim predmetom, ki pridobiva ugled umetnine. Nakaţemo transformacije, ki jih Pogačnikov kiparski izdelek kot predmet porabniške druţbe doţivlja v času konceptualizma. V nadaljevanju predstavimo poglede na dojemanje umetnine kot predmeta med predmeti. Opredelimo predmet kot izdelek mnoţične, industrijske proizvodnje, ki je povišan na raven umetnine. Predstavimo dematerializacijo umetnine in razseţnost, ki jo umetnina ima, in iz tega konteksta osvetlimo problematiko ready-made produkcije. V naslednjem poglavju se ukvarjamo z dojemanjem umetniške prakse v vsakdanjem ţivljenju, kjer naj bi se ideje in zamisli utelesile, materializirale in zaţivele v okolju. Nakaţemo Pogačnikovo zanimanje za naravo, njegovo razumevanje le-te preko druţine v Šempasu, ki mu predstavlja nekakšno pracelico druţbe. Predstavimo pokrajino kot širši socialni kontekst, prostor, kjer se izvaja umetniško-ekološka praksa in se odvija prevajanje Pogačnikovih duhovnih vsebin preko umetniških del v prakso. V zadnjem delu diplomskega dela predstavimo še avtorski projekt, katerega glavni temelj je interpretacija jaza z vidika konceptualne umetnosti.
Ključne besede: Marko Pogačnik, konceptualizem, stvar, artikel, dematerializacija, druţina, ekološka praksa, kozmogram, litopunktura.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 306; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
Problematika preiskovanja in dokazovanja kaznivih dejanj zoper okolje v Republiki Sloveniji
Azra Kljajić, 2016, diplomsko delo

Opis: Če se ozremo na zgodovinski pregled raziskav o ekološki kriminaliteti v Republiki Sloveniji zasledimo, da je slednja v primerjavi z drugimi oblikami kriminalitete »nedotaknjena«, saj gre za področje, kateremu so raziskovalci posvečali najmanj pozornosti. Posledično je prišlo do nakopičenja zakonskih in podzakonskih aktov ter prevelikega obsega uredb, ki se nanašajo na varstvo okolja. Pravo okolja je postalo kompleksen sistem pravil. Pravni viri so nesistematični, razpršeni in neurejeni, posledično pa akterji preiskovanja in dokazovanja kriminalitete porabijo veliko časa pri iskanju med zakoni in podzakonskimi akti. Velik problem predstavljajo tudi blanketne norme, ki so pri kaznivih dejanjih zoper okolje po Kazenskem zakoniku nuja. Zaznane so tudi nejasnosti in prenasičenost določil o varstvu okolja, kljub temu da je Republika Slovenija članica Evropske unije in bi lahko mednarodno povezanost izkoristila sebi v prid in realizirala izboljšave tako, da bi za zgled vzela tuje države, prav tako članice, in prenesla spremembe v svoj sistem. Vsi ti problemi, ki so stacionirani že v samem pravnem okvirju države, se prenašajo na preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj zoper okolje. Zatakne se že pri samem odkrivanju ekološke kriminalitete, saj nimamo jasnih opredelitev, kdaj in kako nastane posledica, da kazensko pravo lahko poseže. Akterji preiskovanja in dokazovanja kaznivih dejanj zoper okolje so navadni policisti, kriminalisti, preiskovalni sodniki, ki nimajo specializiranih znanj za preiskovanje in dokazovanje s tovrstnega področja, zato prihaja do nepopolnih preiskav in zapletov na sodišču, predvsem pa v ospredje stopi problematika dokazovanja, ki je posledica nepravilnosti v postopku preiskovanja (odvzem sledov je nepravilen, uničenje sledov, spregled pomembne okoliščine, nepravočasen prihod policije na kraj dogodka ipd.). Zelo pomembno je sodelovanje med pristojnimi službami in organi pregona, sicer je kazenskopravni pregon prepozen. Vključevati je potrebno tudi civilno družbo, ki velikokrat prva zazna kaznivo dejanje zoper okolje, a ne ukrepa, in zunanje institucije s specialnimi znanji na področju varstva okolja (gasilska brigada in Slovenska vojska). Zakaj prihaja do lukenj v sodni praksi lahko razložimo s trditvijo, da je premalo definiranih oblik samih kršitev zoper okolje, ki bi pristojnim organom jasno nakazale, katera ravnanja so dovoljena in katera niso. Iz uvodnih trditev je mogoče razbrati, da so kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine težko dokazljiva prav zaradi zapletene zakonodaje. Sistematizacija okolja, ki sicer že poteka, je ključna, da bi se pri preiskovanju in dokazovanju kriminalitete zgodile pozitivne spremembe, toda poteka prepočasi glede na informacijski in tehnološki razvoj, strateške interese družbe in vsesplošni napredek v družbi. Vse to pa omogoča zlorabe kazenskopravnega sistema.
Ključne besede: okolje, ogrožanje okolja, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, dokazi, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 462; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici