1. Ekološka kriminaliteta v slovenskem gorskem svetu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLovro Pompe, 2023, diplomsko delo Opis: Ekološka kriminaliteta je rastoč problem, ki zahteva vse več obravnave, tako v tujini kot tudi pri nas. V preteklosti človeštvo temu problemu ni posvečalo veliko pozornosti, v današnjem času pa je ukrepanje na tem področju nujno za trajnostni razvoj posameznih regij.
Diplomsko delo obravnava slovenski sistem varovanja narave in prikaže najpogostejše kršitve in statistično gibanje njihovega števila skozi šestletno obdobje, od leta 2016 do 2021. Pri tem se osredotoči na gorenjsko statistično regijo, ki vsebuje največji del slovenskega gorskega sveta, in bolj podrobno na območje Triglavskega narodnega parka (TNP). Z analizo statističnih podatkov o kršitvah je bilo ugotovljeno, da so bila v šestletnem obdobju kazniva dejanja ekološke kriminalitete na območju Gorenjske v upadu, kršitve Zakona o ohranjanju narave na območju Gorenjske pa v porastu. Na območju TNP je bil v šestletnem obdobju ugotovljen porast zabeleženih kršitev. Pri primerjavi gibanja trenda ekološke kriminalitete v gorskem svetu in gibanja trenda ekološke kriminalitete na splošno v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da porast pri prvem ni bil izrazitejši od porasta pri drugem.
Na podlagi ugotovitev je mogoče zaključiti, da so izboljšave možne na področju izvajanja Zakona o ohranjanju narave. Učinkovitejše izvajanje zakona lahko Slovenija doseže s povečanjem intenzivnosti nadzora, kar vključuje povečanje števila nadzornih kadrov in optimizacijo njihovega dela. Iz raziskave je razvidno tudi, da je možno učinkovitejše izvajanje Zakona o TNP, kjer je mogoča rešitev povečanje števila nadzornih kadrov, skladno s povečevanjem obiska narodnega parka. Prav tako je možno v TNP vzpostaviti bolj trajnosten sistem mobilnosti, ki bi omogočal večjemu številu obiskovalcev gibanje po narodnem parku brez osebnih vozil. Ključne besede: ekološka kriminaliteta, prekrški, ekologija, nadzorstvo, gorski svet, sankcije, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 24.04.2023; Ogledov: 174; Prenosov: 61
Celotno besedilo (885,59 KB) |
2. Povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v primeru Moravče : magistrsko deloMojca Naglič, 2023, magistrsko delo Opis: Ljudje v današnjih časih preživimo veliko časa v naravi. Po letu 2020, ko nas je doletela epidemija koronavirusa, smo v naravi še toliko bolj našli nek odklop od dela, nekaj za dušo in telo. Pozabljamo pa, da je narava po eni strani naš vir življenja in preživetja. Zato bi jo morali bolj ceniti in ohranjati tako, kot je. Ker pa človek po drugi strani hrepeni po dobičku oziroma zaslužku, da si privošči najboljše, pa žal poseže tudi v naravo. Magistrsko delo opisuje, ali obstaja povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v določenem primeru v občini Moravče. Gre za opis primera, kjer naj bi večje rudarsko podjetje na svojih zemljiščih odlagalo nevarne odpadke. Posledice odlaganja in zakopavanja takih odpadkov pa občutijo prebivalci občine. Ali je šlo res za odlaganje nevarnih odpadkov, sledi v nadaljevanju. Bistven namen pa je, da obstaja povezanost med ekološko in gospodarsko kriminaliteto že, če samo primerjamo značilnosti obeh kriminalitet. Med njima najdemo veliko podob, največja pa je zagotovo človek. Le-ta je v obeh primerih lahko storilec ali žrtev. V večini primerov najdemo, da je eno z drugim. Namreč povezuje ga glavna značilnost in to je pohlep. Človeški pohlep in želja po zaslužku nimata meje. Zato človek posega tudi v naravo. Ne ve pa, da s tem na daljši rok škoduje sebi in svojim bližnjim. Ne omogoča si več zdravega okolja. S tem postaja tudi žrtev. Zato je pomembno, da še toliko bolj opozarjamo na ekološko kot tudi na gospodarsko kriminaliteto. Ker pa je ekološka kriminaliteta novejša veja kriminologije in je tudi malo raziskana, je pomembno, da damo poudarek nanjo tako že v vrtcih in šolah kot tudi kasneje v podjetjih, organizacijah itd. Z ustreznim ozaveščanjem, ureditvijo zakonodaje in poudarkom na ohranjanju narave bomo skupaj pripomogli k ohranjanju narave. Ključne besede: ekološka kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, odpadki, Moravče, Termit, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 14.04.2023; Ogledov: 169; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,39 MB) |
3. Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizacijiSilvo Grčar, Katja Eman, 2022, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske. Ključne besede: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 112; Prenosov: 14
Povezava na datoteko Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Problematika divjih odlagališč z gradbenimi odpadki v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽan Kavčič, 2022, diplomsko delo Opis: Problematika divjih odlagališč odpadkov in njihove razširjenosti v Sloveniji je zelo velika. J. Kranjc (intervju, 3. 6. 2021) pravi, da imamo v Registru trenutno 13572 + 2555 lokacij. Od tega jih 9004 + 2066 še ni označenih kot očiščenih. Najbrž jih je v resnici že precej manj, a to so pač zadnji podatki (težko jih je zbirati). V diplomski nalogi smo tako podrobneje predstavili pojem ekološke kriminalitete, njene delitve in razširjenosti pri nas in po svetu, preučili smo zakonsko ureditev in sankcije, kadrovske sposobnosti nadzora (inšpekcijske službe), finančni vpliv na nelegalno odlaganje odpadkov, delo inšpekcijskih služb, delo policije, delo tožilstva idr.
Ugotovili smo, da je velik problem divjih odlagališč predvsem finančno breme fizične ali pravne osebe. Velik problem je tudi pomanjkanje kadra, pristojnih organov za preiskovanje trgovine z odpadki. Ugotovili smo, da bi bilo treba na tem področju zaposliti več kadra, ki bi se ukvarjal prav posebej s problematiko divjih odlagališč in ga posledično tudi vsako leto izobraževati. Ljudi bi bilo treba tudi bolj ozaveščati o škodljivih posledicah za ljudi in okolje, saj se nam zdi, da nam tega zavedanja v veliki meri primanjkuje. Da bi bilo podobnih odlagališč manj, bi morala država po Sloveniji odpreti več centralnih odlagališč, ki bi bila tako lažje dostopna fizičnim in pravnim osebam in seveda tudi finančno bolj dostopna. Država bi morala vsako leto organizirati tudi obvezno čiščenje, ki se ga bi moral udeležiti vsak polnoletni državljan, vsaj enkrat na leto, razen tistih, ki so zaradi zdravstvenih ali upravičenih razlogov odsotni. Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča, gradbeni odpadki, okoljska zakonodaja Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 567; Prenosov: 187
Celotno besedilo (863,52 KB) |
5. Sodelovanje organov nadzora pri čezmejnem pošiljanju odpadkov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBoris Potočnik, 2022, diplomsko delo Opis: Pri nadzoru ekološke kriminalitete je zelo pomemben odnos politike do njihovega uresničevanja skozi pristojne institucije. Pri nadzoru nad čezmejnimi pošiljkami odpadkov imajo tako pomembno vlogo organi nadzora – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Finančna uprava Republike Slovenije in Policija, ki jim je država dodelila pomembne naloge in pooblastila, da se s svojimi ukrepi zoperstavljajo zoper nezakonitosti pri čezmejnem pošiljanju odpadkov. Njihovo usklajeno delovanje je tako ključnega pomena za učinkovitost, ki je pogojena s krepitvijo usposobljenosti, njihovim pristopom k multidisciplinarnemu in medinstitucionalnemu sodelovanju, z izmenjavo informacij, skupnim analiziranjem trendov in sodelovanjem pri strategijah razvoja ter nenazadnje tudi z razvojem in krepitvijo metod in tehnik za učinkovito nadzorstvo. V diplomskem delu smo tako s pregledom pravne in strokovne literature opredelili problem nezakonitega čezmejnega pošiljanja odpadkov, predstavili smo osnovne pravne akte na mednarodni, evropski in nacionalni ravni, identificirali naloge, pristojnosti in pooblastila posameznega organa nadzora in predstavili ugotovitve ocenjevanj ter predlogov organizacij za izboljšanje nadzorov, izvedenih na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. S predstavniki organov nadzora smo opravili tudi intervjuje, kjer smo ugotavljali njihove pristope pri sodelovanju in povezovanju organov. Ugotovili smo, da v Republiki Sloveniji ni opredeljenega strateškega dokumenta na področju boja zoper ekološko kriminaliteto in da organi nadzora nimajo specializiranih skupin, ki bi se prvenstveno ukvarjale z ekološko kriminaliteto. Zaradi navedenega organom nadzora predlagamo čimprejšnjo uskladitev strategije in ustanovitev specializiranih skupin. Ključne besede: diplomske naloge, organi nadzora, čezmejne pošiljke odpadkov, ekološka kriminaliteta, multidisciplinarno sodelovanj Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 520; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,36 MB) |
6. Pregled kriminalitete zoper okolje, prostor in naravne dobrine : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBlaž Zupančič, 2021, diplomsko delo Opis: Onesnaževanje in uničevanje okolja predstavljata enega izmed glavnih problemov sodobne družbe, ker tovrstna dejanja škodujejo človeštvu so ta zakonsko prepovedana. Pri dejanjih obremenjevanja in uničevanja okolja pričnemo govoriti o ekološki kriminaliteti, katera obsega vsakršno dejanje ogrožanja in obremenjevanja okolja in je kot tako prepovedano s kazensko zakonodajo. Posebnost tovrstne kriminalitete predstavlja zapletenost in dolgotrajnost pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj in predstavljajo eno izmed najbolj razvijajočih in najzapletenejših vrst kriminalitete v svetu. Področje ekološke kriminalitete predstavlja polje zanimanja najrazličnejših znanstvenih ved, saj je pri razumevanju le te potrebno ohranjati multidisciplinaren, interdisciplinaren in transdisciplinaren pogled. Ekološka kriminaliteta predstavlja predmet preučevanja ekološke kriminologije, družboslovne vede, katera preučuje oblike ogrožanja okolja, okoljevarstveno zakonodajo ter okoljevarstvene ukrepe. Varovanje okolja je najuspešnejše ob zaščiti okolja s celovitimi ukrepi varovanja pri katerih največjo vlogo igra pravno varstvo okolja. V Sloveniji pravno varstvo okolja predstavljajo zakonski ter podzakonski pravni akti, med katerimi glavno vlogo igra Kazenski zakonik, v katerem so zajeta kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Zakonodajalec v Sloveniji skrb za odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj nalaga policiji, tožilstvu, preiskovalnemu sodniku, redarstvu ter Inšpektoratu za okolje in prostor. Policija pri svojem delu odkriva, preiskuje ter evidentira kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Vsako leto slovenska policija objavi uradno statistiko evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v kateri so zajete vse značilnosti tovrstnih kaznivih dejanj. Pregled uradne statistike policije za obdobje 20 let, med letoma 2001 in 2020, je pokazal da se trend evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v Sloveniji povečuje, saj vsako leto evidentira vedno več tovrstnih kaznivih dejanj. Ključne besede: kriminaliteta, okoljska kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, policijsko delo, pravna ureditev, statistični pregledi, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 537; Prenosov: 56
Celotno besedilo (680,28 KB) |
7. Ekološka kriminaliteta in problematika spola : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDomen Vrečko, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se nanaša na raziskovanje povezanosti med ekološko kriminaliteto in spolom kot enim izmed možnih dejavnikov za viktimiziranost. Ekološka kriminaliteta in problematika spola v grobem pomeni, da iščemo viktimiziranost zaradi ekološke kriminalitete na podlagi enega izmed demografskih dejavnikov, to je spola. Kot se je izkazalo, vzorci viktimizacije zaradi ekološke kriminalitete reflektirajo spekter neenakosti, kar je bilo možno opaziti tudi pri spolu. Iz analiziranih študij je razvidno, da ponekod v svetu obstajajo razlike glede na to, kdo lahko postane žrtev ekološke kriminalitete, ne glede na dejstvo, da žrtev ekološke kriminalitete lahko postane tako rekoč kdorkoli. Svet se sooča z najrazličnejšimi okoljskimi problemi, vendar pa med državami po svetu obstajajo velike razlike v nesorazmernosti okoljskih degradacij, okoljskih sprememb in ne nazadnje tudi posledic za zdravje ljudi na teh območjih. Revnejše države se soočajo z večjim upadom ekosistema v primerjavi z razvitimi državami. Neenakosti se pojavljajo tudi znotraj držav v razvoju, kjer so ženske bolj izpostavljene in prizadete zaradi vplivov okoljskih sprememb in degradacij, slednje pa je poglobila tudi nedavna epidemija bolezni covid-19. Treba je iskati celostne rešitve za eno izmed večjih groženj, ki ji je priča človeštvo. To pomeni tudi vključevanje žensk v obravnave okoljske problematike, vključevanje žensk v odločevalne procese, predvsem pa zagotavljanje enakih pogojev in možnosti v primerjavi z moškimi pri spopadanju z okoljskimi grožnjami. Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, enakost spolov, ekofeminizem, okolje Objavljeno v DKUM: 01.06.2021; Ogledov: 587; Prenosov: 105
Celotno besedilo (567,90 KB) |
8. Ekološka kriminaliteta in Luka Koper : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKarmen Kuhar, 2021, diplomsko delo Opis: Čista zemlja, voda in zrak. Narava nam je vse to podarila, vendar smo ljudje skozi leta to s pridom izkoristili, uničili in onesnažili. Zato je danes ključnega pomena zavedanje, da je treba ohraniti in varovati naravo. Da bo življenje na Zemlji sploh še obstajalo, je treba spremeniti razmišljanje vsakega posameznika, ki meni, da onesnaževanje ni resnično. Na področju varovanja in ohranjanja narave je zato pomembna novejša veja kriminologije, ki se ukvarja prav s perečimi problemi narave. Ekološka kriminologija temelji na prepričanju, da je naravo treba varovati kot temeljno človekovo dobrino. V diplomskem delu je predstavljeno, kako na okolje in njegovo varovanje vpliva naše edino pristanišče, ki ga upravlja Luka Koper, saj prav ta neposredno biva z naravo in posega vanjo. Pristanišče je zelo pomembno za razvoj gospodarstva in transporta, pri njegovem delovanju pa prihaja do onesnaževanja okolja. Z najnovejšo tehnologijo v Luki Koper nadzorujejo onesnaženost in jo poskušajo čim bolj omiliti. Vsako leto se pripravi pregled uspešnosti zmanjševanja onesnaženosti in načrt za prihodnost, kjer se določijo novi načini za ohranjanje narave čim bolj čiste. S pregledom letnih poročil, ki jih pripravljajo v podjetju, so v diplomskem delu predstavljeni načini onesnaževanja in primerjava le-teh v obdobju med 2009 in 2018, načini spoprijemanja s to težavo ter cilji za prihodnost in ohranjanje narave za naslednje generacije. Ugotovljeno je bilo, da pristanišče kljub svoji velikosti in različnim področjem dela okolja ne onesnažuje nadpovprečno oziroma nad mejo, ki je določena z zakonodajo, saj je ravno ohranjanje okolja za prihodnje generacije glavno vodilo pri razvoju pristanišča. Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, Luka Koper, varovanje okolja, pristanišče Objavljeno v DKUM: 16.03.2021; Ogledov: 643; Prenosov: 127
Celotno besedilo (671,03 KB) |
9. Situacijska prevencija nezakonite trgovine z električnimi in elektronskimi odpadki : doktorska disertacijaAndreja Rožnik, 2020, doktorska disertacija Opis: Termin električni in elektronski odpadek oziroma e-odpadek opisuje stvari/izdelke, ki v celoti predstavljajo opremo električnega ali elektronskega izvora, ali pa izdelek vsebuje zgolj en del električnega, ali elektronskega izvora, ki ga lastnik zavrže kot odpadek, brez namere po nadaljnji uporabi. Zaradi hitrega razvoja industrije in informacijske tehnologije ter čedalje večje potrošnje, so e-odpadki postali eden izmed najhitreje rastočih tokov odpadkov. E-odpadki vsebujejo tako vredne elemente (npr. zlato, platina, srebro) kot strupene elemente (npr. kadmij, živo srebro in krom), zato je njihovo razstavljanje in recikliranje na okolju varen način drago.
Raziskovalci so ugotovili, da je več kot 80 odstotkov vseh zavrženih e-odpadkov nezakonito poslanih iz razvitih držav v države v razvoju, kjer e-odpadke nezakonito razstavijo delavci v neformalnem sektorju. Slednji z namenom zaslužka od prodaje vrednih elementov, ki jih pridobijo z neustreznim razstavljanjem e-odpadkov, onesnažujejo okolje ter ogrožajo zdravje sebe in drugih ljudi. Razvite države so z namenom preprečevanja nezakonitega trgovanja in pošiljanja e-odpadkov v države v razvoju, zaostrile zakonodajo, vendar ni bilo večjega učinka.
Z namenom raziskovanja problematike nezakonitega trgovanja in pošiljanja e-odpadkov smo preučili in predlagali uporabo ukrepov Clarkovega modela situacijskega preprečevanja kriminalitete, s katerimi bi zniževali nezakonito trgovanje z e-odpadki. Situacijska prevencija raziskuje možnosti za zniževanje priložnosti za storitev posamezne vrste kaznivega dejanja z večanjem tveganja za storitev kaznivega dejanja in hkrati z zniževanjem nagrad.
V doktorski disertaciji smo v teoretičnem delu predstavili področje e-odpadkov (terminologija, sestava, zdravstveni in okoljski ter družbeni vplivi e-odpadkov, mednarodna in nacionalna pravna ureditev ter dosedanje ugotovitve) in teorijo situacijskega preprečevanja kriminalitete (pomen, ukrepi in dosedanje ugotovitve).
V praktičnem delu smo z uporabo mešanih metod naredili: 1) študijo zaznanih primerov čezmejnih (ne)zakonitih pošiljk e-odpadkov, 2) analizo kaznovalne politike na področju e-odpadkov v Sloveniji, 3) analizo statističnih podatkov ter 4) opravili delno strukturirane intervjuje z različnimi predstavniki (to so: uradni organi, nosilci shem za ravnanje z e-odpadki ter "free riderji" in posamezniki, ki se nezakonito ukvarjajo z razstavljanjem e-odpadkov). »Free riderje« smo povprašali o njihovem ravnanju z e-odpadki, saj ti nimajo podpisane pogodbe za ravnanje z e-odpadki z enim od nosilcev shem za ravnanje z e-odpadki ter predstavljajo sivi trg.
Rezultati intervjujev so pokazali, da je v Sloveniji nezakonito trgovanje in pošiljanje e-odpadkov v druge države malo verjetno. Izpostavljena je bila problematika odvzemanje vrednih kovin iz e-odpadkov, ki jih posamezniki prodajo slovenskim podjetjem, katera odkupujejo tovrstne kovine. »Free riderji« so podali zelo površinske odzive in odgovorili, da ustrezno ravnajo z e-odpadki. Kaznovalna politika na področju e-odpadkov je zelo redka. Namreč težko je dokazljiva neposredna onesnaženost okolja ali resno ogrožanje človekovega zdravja, ki neposredno izvira iz neustreznega ravnanja z e-odpadkom ali z nezakonitim pošiljanjem e-odpadkov.
Ugotovitve iz praktičnega dela so bile podlaga za prilagajanje ukrepov situacijskega preprečevanja kriminalitete. Za slovenski prostor so uporabni ukrepi: ozaveščanje potrošnikov, redno izvajanje nadzora nad akterji, ki ravnajo z e-odpadki, izobraževanje kadra državnih organov, zagotovitev ustrezno varovanih prostorov za zbiranje in skladiščenje e-odpadkov, poenotenje uradnih evidenc prijavljenih proizvajalcev e-opreme, znižanje cene in večja dostopnost nadomestnih delov za nedelujočo/pokvarjeno e-opremo, znižanje odkupne vrednosti za vredne kovine iz e-odpadkov z namenom odvračanja nezakonitega razstavljanja e-odpadkov. Ključne besede: električni odpadki, elektronski odpadki, e-odpadki, nezakonito trgovanje, kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, situacijsko preprečevanje, situacijski preventivni ukrepi, doktorske disertacije Objavljeno v DKUM: 20.01.2021; Ogledov: 815; Prenosov: 103
Celotno besedilo (4,66 MB) |
10. Ekološka kriminaliteta na območju mestne občine Murska Sobota : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTim Kovačič, 2020, diplomsko delo Opis: Področje kriminalitete se je razširilo tudi na okolje, saj so kriminalne skupine ugotovile, da je poslovanje z različnimi odpadki ali trgovanje z zaščitenimi živalskimi vrstami zelo donosno. Ekološka kriminaliteta se deli glede na osebe, ki jo izvajajo ter glede na dejanja, ki se izvajajo v škodo okolja in prostora, v katerem človek živi. V Sloveniji je področje varovanja okolja urejeno s številnimi zakoni ter podzakonskimi akti. Kot prvi so varuhi okolja inšpektorji različnih področij, ki opravljajo redne ter izredne nadzore. Pri svojem delu imajo pooblastila, da lahko kršitelje tudi kaznujejo. Če zaznajo večje kršitve, primere predajo policiji, ki nato zbira dokaze ter kršitelje preda sodišču. Na območju PU Murska Sobota se ne beleži veliko število kaznivih dejanj zoper okolje in prostor. Med pogostimi kaznivimi dejanji na tem področju so: onesnaževanje tal, onesnaževanje vode, ravnanje z odpadki, nezakonita trgovina z živalskimi in rastlinskimi vrstami, mučenje živali ter nezakonit lov. Velik problem v MO Murska Sobota predstavljajo divja odlagališča, kjer za varstvo okolja skrbijo z ustreznimi javnimi službami, izvajanjem čistilnih akcij ter raznim ozaveščanjem ljudi. Ugotovili smo, da bi bilo treba vse službe, ki se ukvarjajo z varstvom okolja, medsebojno povezati. Prav gotovo pa je bistvenega pomena, da se kršitelje ustrezno kaznuje. Pri inšpekcijskih nadzorih je bilo odkritih veliko kršitev, ki pa se običajno na tej stopnji končajo, saj je kršitelje izredno težko najti ter jih kaznovati, zato bo policija, poleg inšpekcijskih služb in mestnega redarstva, imela v prihodnje veliko dela. Ključne besede: diplomske naloge, PU Murska Sobota, MO Murska Sobota, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča Objavljeno v DKUM: 06.07.2020; Ogledov: 791; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,54 MB) |