Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ekološka kriminaliteta je rastoč problem, ki zahteva vse več obravnave, tako v tujini kot tudi pri nas. V preteklosti človeštvo temu problemu ni posvečalo veliko pozornosti, v današnjem času pa je ukrepanje na tem področju nujno za trajnostni razvoj posameznih regij. Diplomsko delo obravnava slovenski sistem varovanja narave in prikaže najpogostejše kršitve in statistično gibanje njihovega števila skozi šestletno obdobje, od leta 2016 do 2021. Pri tem se osredotoči na gorenjsko statistično regijo, ki vsebuje največji del slovenskega gorskega sveta, in bolj podrobno na območje Triglavskega narodnega parka (TNP). Z analizo statističnih podatkov o kršitvah je bilo ugotovljeno, da so bila v šestletnem obdobju kazniva dejanja ekološke kriminalitete na območju Gorenjske v upadu, kršitve Zakona o ohranjanju narave na območju Gorenjske pa v porastu. Na območju TNP je bil v šestletnem obdobju ugotovljen porast zabeleženih kršitev. Pri primerjavi gibanja trenda ekološke kriminalitete v gorskem svetu in gibanja trenda ekološke kriminalitete na splošno v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da porast pri prvem ni bil izrazitejši od porasta pri drugem. Na podlagi ugotovitev je mogoče zaključiti, da so izboljšave možne na področju izvajanja Zakona o ohranjanju narave. Učinkovitejše izvajanje zakona lahko Slovenija doseže s povečanjem intenzivnosti nadzora, kar vključuje povečanje števila nadzornih kadrov in optimizacijo njihovega dela. Iz raziskave je razvidno tudi, da je možno učinkovitejše izvajanje Zakona o TNP, kjer je mogoča rešitev povečanje števila nadzornih kadrov, skladno s povečevanjem obiska narodnega parka. Prav tako je možno v TNP vzpostaviti bolj trajnosten sistem mobilnosti, ki bi omogočal večjemu številu obiskovalcev gibanje po narodnem parku brez osebnih vozil.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, prekrški, ekologija, nadzorstvo, gorski svet, sankcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.04.2023; Ogledov: 174; Prenosov: 61
Celotno besedilo (885,59 KB)

Opis: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Ključne besede: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 112; Prenosov: 14
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Pri nadzoru ekološke kriminalitete je zelo pomemben odnos politike do njihovega uresničevanja skozi pristojne institucije. Pri nadzoru nad čezmejnimi pošiljkami odpadkov imajo tako pomembno vlogo organi nadzora – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Finančna uprava Republike Slovenije in Policija, ki jim je država dodelila pomembne naloge in pooblastila, da se s svojimi ukrepi zoperstavljajo zoper nezakonitosti pri čezmejnem pošiljanju odpadkov. Njihovo usklajeno delovanje je tako ključnega pomena za učinkovitost, ki je pogojena s krepitvijo usposobljenosti, njihovim pristopom k multidisciplinarnemu in medinstitucionalnemu sodelovanju, z izmenjavo informacij, skupnim analiziranjem trendov in sodelovanjem pri strategijah razvoja ter nenazadnje tudi z razvojem in krepitvijo metod in tehnik za učinkovito nadzorstvo. V diplomskem delu smo tako s pregledom pravne in strokovne literature opredelili problem nezakonitega čezmejnega pošiljanja odpadkov, predstavili smo osnovne pravne akte na mednarodni, evropski in nacionalni ravni, identificirali naloge, pristojnosti in pooblastila posameznega organa nadzora in predstavili ugotovitve ocenjevanj ter predlogov organizacij za izboljšanje nadzorov, izvedenih na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. S predstavniki organov nadzora smo opravili tudi intervjuje, kjer smo ugotavljali njihove pristope pri sodelovanju in povezovanju organov. Ugotovili smo, da v Republiki Sloveniji ni opredeljenega strateškega dokumenta na področju boja zoper ekološko kriminaliteto in da organi nadzora nimajo specializiranih skupin, ki bi se prvenstveno ukvarjale z ekološko kriminaliteto. Zaradi navedenega organom nadzora predlagamo čimprejšnjo uskladitev strategije in ustanovitev specializiranih skupin.
Ključne besede: diplomske naloge, organi nadzora, čezmejne pošiljke odpadkov, ekološka kriminaliteta, multidisciplinarno sodelovanj
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 520; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Diplomsko delo se nanaša na raziskovanje povezanosti med ekološko kriminaliteto in spolom kot enim izmed možnih dejavnikov za viktimiziranost. Ekološka kriminaliteta in problematika spola v grobem pomeni, da iščemo viktimiziranost zaradi ekološke kriminalitete na podlagi enega izmed demografskih dejavnikov, to je spola. Kot se je izkazalo, vzorci viktimizacije zaradi ekološke kriminalitete reflektirajo spekter neenakosti, kar je bilo možno opaziti tudi pri spolu. Iz analiziranih študij je razvidno, da ponekod v svetu obstajajo razlike glede na to, kdo lahko postane žrtev ekološke kriminalitete, ne glede na dejstvo, da žrtev ekološke kriminalitete lahko postane tako rekoč kdorkoli. Svet se sooča z najrazličnejšimi okoljskimi problemi, vendar pa med državami po svetu obstajajo velike razlike v nesorazmernosti okoljskih degradacij, okoljskih sprememb in ne nazadnje tudi posledic za zdravje ljudi na teh območjih. Revnejše države se soočajo z večjim upadom ekosistema v primerjavi z razvitimi državami. Neenakosti se pojavljajo tudi znotraj držav v razvoju, kjer so ženske bolj izpostavljene in prizadete zaradi vplivov okoljskih sprememb in degradacij, slednje pa je poglobila tudi nedavna epidemija bolezni covid-19. Treba je iskati celostne rešitve za eno izmed večjih groženj, ki ji je priča človeštvo. To pomeni tudi vključevanje žensk v obravnave okoljske problematike, vključevanje žensk v odločevalne procese, predvsem pa zagotavljanje enakih pogojev in možnosti v primerjavi z moškimi pri spopadanju z okoljskimi grožnjami.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, enakost spolov, ekofeminizem, okolje
Objavljeno v DKUM: 01.06.2021; Ogledov: 587; Prenosov: 105
Celotno besedilo (567,90 KB)

Opis: Termin električni in elektronski odpadek oziroma e-odpadek opisuje stvari/izdelke, ki v celoti predstavljajo opremo električnega ali elektronskega izvora, ali pa izdelek vsebuje zgolj en del električnega, ali elektronskega izvora, ki ga lastnik zavrže kot odpadek, brez namere po nadaljnji uporabi. Zaradi hitrega razvoja industrije in informacijske tehnologije ter čedalje večje potrošnje, so e-odpadki postali eden izmed najhitreje rastočih tokov odpadkov. E-odpadki vsebujejo tako vredne elemente (npr. zlato, platina, srebro) kot strupene elemente (npr. kadmij, živo srebro in krom), zato je njihovo razstavljanje in recikliranje na okolju varen način drago. Raziskovalci so ugotovili, da je več kot 80 odstotkov vseh zavrženih e-odpadkov nezakonito poslanih iz razvitih držav v države v razvoju, kjer e-odpadke nezakonito razstavijo delavci v neformalnem sektorju. Slednji z namenom zaslužka od prodaje vrednih elementov, ki jih pridobijo z neustreznim razstavljanjem e-odpadkov, onesnažujejo okolje ter ogrožajo zdravje sebe in drugih ljudi. Razvite države so z namenom preprečevanja nezakonitega trgovanja in pošiljanja e-odpadkov v države v razvoju, zaostrile zakonodajo, vendar ni bilo večjega učinka. Z namenom raziskovanja problematike nezakonitega trgovanja in pošiljanja e-odpadkov smo preučili in predlagali uporabo ukrepov Clarkovega modela situacijskega preprečevanja kriminalitete, s katerimi bi zniževali nezakonito trgovanje z e-odpadki. Situacijska prevencija raziskuje možnosti za zniževanje priložnosti za storitev posamezne vrste kaznivega dejanja z večanjem tveganja za storitev kaznivega dejanja in hkrati z zniževanjem nagrad. V doktorski disertaciji smo v teoretičnem delu predstavili področje e-odpadkov (terminologija, sestava, zdravstveni in okoljski ter družbeni vplivi e-odpadkov, mednarodna in nacionalna pravna ureditev ter dosedanje ugotovitve) in teorijo situacijskega preprečevanja kriminalitete (pomen, ukrepi in dosedanje ugotovitve). V praktičnem delu smo z uporabo mešanih metod naredili: 1) študijo zaznanih primerov čezmejnih (ne)zakonitih pošiljk e-odpadkov, 2) analizo kaznovalne politike na področju e-odpadkov v Sloveniji, 3) analizo statističnih podatkov ter 4) opravili delno strukturirane intervjuje z različnimi predstavniki (to so: uradni organi, nosilci shem za ravnanje z e-odpadki ter "free riderji" in posamezniki, ki se nezakonito ukvarjajo z razstavljanjem e-odpadkov). »Free riderje« smo povprašali o njihovem ravnanju z e-odpadki, saj ti nimajo podpisane pogodbe za ravnanje z e-odpadki z enim od nosilcev shem za ravnanje z e-odpadki ter predstavljajo sivi trg. Rezultati intervjujev so pokazali, da je v Sloveniji nezakonito trgovanje in pošiljanje e-odpadkov v druge države malo verjetno. Izpostavljena je bila problematika odvzemanje vrednih kovin iz e-odpadkov, ki jih posamezniki prodajo slovenskim podjetjem, katera odkupujejo tovrstne kovine. »Free riderji« so podali zelo površinske odzive in odgovorili, da ustrezno ravnajo z e-odpadki. Kaznovalna politika na področju e-odpadkov je zelo redka. Namreč težko je dokazljiva neposredna onesnaženost okolja ali resno ogrožanje človekovega zdravja, ki neposredno izvira iz neustreznega ravnanja z e-odpadkom ali z nezakonitim pošiljanjem e-odpadkov. Ugotovitve iz praktičnega dela so bile podlaga za prilagajanje ukrepov situacijskega preprečevanja kriminalitete. Za slovenski prostor so uporabni ukrepi: ozaveščanje potrošnikov, redno izvajanje nadzora nad akterji, ki ravnajo z e-odpadki, izobraževanje kadra državnih organov, zagotovitev ustrezno varovanih prostorov za zbiranje in skladiščenje e-odpadkov, poenotenje uradnih evidenc prijavljenih proizvajalcev e-opreme, znižanje cene in večja dostopnost nadomestnih delov za nedelujočo/pokvarjeno e-opremo, znižanje odkupne vrednosti za vredne kovine iz e-odpadkov z namenom odvračanja nezakonitega razstavljanja e-odpadkov.
Ključne besede: električni odpadki, elektronski odpadki, e-odpadki, nezakonito trgovanje, kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, situacijsko preprečevanje, situacijski preventivni ukrepi, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 20.01.2021; Ogledov: 815; Prenosov: 103
Celotno besedilo (4,66 MB)