| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Nezakonit ribolov in sužnjelastništvo na ribiških ladjah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jona Veler, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na problem nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, ki dan danes predstavlja eno večjih groženj oceanom in življenja v njem, ter problematiko prisilnega dela in sužnjelastništva na ribiških ladjah. Zaradi vse večje svetovne populacije prebivalstva se povečuje tudi potreba po (morski) hrani. Ker je povpraševanje po ribah vse večje, se ribiška industrija sooča s težavo dostavljanja le-teh. Zaradi prekomernega ribolova se ribiški staleži zmanjšujejo, kar pa otežuje delo ribičem, saj težje najdejo območja, ki so bogata z morskimi organizmi. Večje povpraševanje zahteva tudi več dela in več delovne sile. Zaradi pomanjkanja delavcev so migranti in ljudje, ki so bili žrtev trgovine z ljudmi, ujeti v prisilno delo na morju. Delavci na ladjah so deležni nehumanih delovnih razmer, brez konkretnega počitka, varne opreme, pitne vode in hrane. So velikokrat tudi žrtve nasilja ali pa so celo ubiti. Ker se ribiške ladje poslužujejo uničujočih ribolovnih praks, s tem ulovijo tudi neciljne vrste morskih organizmov, ki jih kasneje zavržejo, s temi praksami pa tudi uničujejo morsko dno in morski habitat. Zaradi degradacije oceanov posledice ne čutijo samo živali v njem, ampak tudi ljudje. Zaradi uničenja morskih habitatov in prekomernega lovljenja se zmanjšuje možnost za obnovitev življenja v njem, kar ljudje občutimo kot pomanjkanje hrane oziroma lakoto. Na udaru so predvsem obmorske države, ki jim ribe predstavljajo vir življenja in dohodka. Z manjšim ulovom se zmanjša tudi dobiček, kar za gospodarstvo in ribiško industrijo predstavlja velik primanjkljaj. Za ohranjanje zdravih oceanov in človeških potreb po morski hrani je potrebno bolje obveščati in izobraževati ljudi, vzpostaviti boljši in učinkovitejši nadzor nad delom na morju in vzpostaviti zakone, ki bodo varovali oceane.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, nezakonit ribolov, sužnjelastništvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (684,13 KB)

2.
Ekološka kriminaliteta na Ptujskem : magistrsko delo
Bojan Purgaj, 2024, magistrsko delo

Opis: Zločini zoper naravo so daljnosežni, nevarni in kompleksni zločini, ki uničujejo okolje in posledično vplivajo na našo družbo in svet. Ta kazniva dejanja lahko neposredno vplivajo na naše zdravje danes in škodujejo prihodnjim generacijam. Delo predstavlja ekološko kriminaliteto, varovanje okolja, vlogo občin pri varovanju okolja, divja odlagališča. Raziskovalni del je bil kvantitativen, izveden na vzorcu 202 polnoletnih posameznikov, ki prebivajo na ptujskem območju. Rezultati so pokazali, da anketirani lastno poznavanje pojma »ekološka ocenjujejo kot povprečno. Zavedajo se katera dejanja, ravnanja zoper okolje pomenijo kaznivo dejanje. Rezultat kažejo na povprečno zadovoljstvo anketiranih glede skrbi občine za varovanje okolja na območju bivanja. Zaupanje anketiranih institucijam pristojnim za reševanje okoljske problematike je povprečno. Strinjajo se, da določena ravnanja (nepravilno ravnanje z odpadki, uporaba pesticidov in herbicidov, pretirano izčrpavanje in uničevanje naravnih virov itd. škodi okolju in zdravju. Strinjajo se, da v njihovem gospodinjstvu ločujejo odpadke in da to počnejo tudi sosedje in sokrajani ter da bi sosedje in sokrajani potrebovali več znanja glede ravnanja z odpadki. Potrdili smo, da bi poznavanje ekološke kriminalitete med prebivalci ptujskega območja bilo potrebno izboljšati. Potrdili smo tudi, da izobrazba vpliva na učinkovitost ravnanja z odpadki. Nismo potrdili, da med Mestno občino Ptuj in ostalimi občinami obstaja statistično značilna razlika v oceni skrbi občine za varovanje okolja. Delo opozarja na problematiko ekološke kriminalitete na ptujskem ter na pomanjkljivo skrb občanov in občin za preprečevanje le te.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, varovanje okolja, vloga občin, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 19.02.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

3.
Ravnanje z okoljem v potrošniški dobi - od proizvodnje do uporabnika : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ana Petrovič, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na problematiko življenja v potrošniško naravnani družbi. Velika globalna podjetja potrošnikom sledijo prek statistik in jim »vsiljujejo« različne izdelke z omejenim rokom trajanja, zato potrošniki posledično kopičijo velike količine odpadkov. Človeštvo se sooča s posledicami prekomernega odlaganja in sežiganja odpadkov, prekomernega izčrpavanja naravnih virov in izsekavanja gozdov, zastrupljanja živali, vode in zemlje z uporabo nevarnih pesticidov, pri čemer vsa ravnanja vplivajo na naše zdravje. Ekološka kriminologija proučuje in raziskuje ravnanja, ki povzročajo propadanje okolja, ga ogrožajo in kršijo okoljevarstveno zakonodajo ter ukrepe, zato ima ekološka kriminologija pomembno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju ekološke kriminalitete. Različna podjetja ter korporacije, država in posamezniki smo vsi storilci, pa tudi žrtve ekološke kriminalitete, saj smo ljudje ogroženi neposredno prek okolja ali poleg okolja. Globalizacija v okviru mednarodnega trgovanja in razvoj tehnologije pomembno vplivata na razvoj človeštva, vendar za seboj puščata sledi gospodarskih, političnih in kulturnih interesov, ki povzročajo zastoje za pravočasno odzivanje in odkrivanje tovrstnih problemov. Posledice onesnaževanja okolja in izkoriščanja naravnih virov se kažejo na različnih področjih našega življenja. Spremeniti bo treba osnovne potrošne navade in s tem vplivati na proizvajalce, izvajalce, oblikovalce in distributerje. Zaradi tega bi bilo treba takšna podjetja na poti uvajanja okolju prijaznejših strategij v veliki meri na nacionalni in mednarodni ravni podpirati, da bi tudi njihove proizvodne in dobavne verige imele zadosten nadzor nad uporabo virov in količino proizvajanja različnih proizvodov na račun narave.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, globalizacija, proizvodnja, potrošniki, varovanje okolja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 448; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

4.
Uničevanje amazonskega pragozda in organizirana ekološka kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ajla Pehlić, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na uničevanje amazonskega pragozda in njegove vplive na spremembe podnebja, opisuje negativne posledice uničevanja gozda za živali, ljudi in Zemljo. Ukvarja se tudi z vprašanjem, kako preprečiti uničevanje amazonskega pragozda in kaj to pomeni za prihodnost naslednjih generacij in Zemlje. Prav tako se osredotoča na vprašanje ekološke kriminalitete, ekološke kriminologije in organizirane ekološke kriminalitete. Ekološka kriminaliteta vključuje široko paleto dejanj, ki kršijo ekološko zakonodajo in ogrožajo okolje, zdravje ljudi ali oboje. Na drugi strani pa imamo organizirano ekološko kriminaliteto, ki jo zgrešijo organizirane kriminalne združbe in ima pogosto nadnacionalno komponento ter zahteva sodelovanje organov Evropske unije in njenih držav članic s tretjimi osebami in mednarodnimi organizacijami. Kot primer resne oblike ekološke kriminalitete sem izpostavila uničevanje amazonskega pragozda. Amazonski pragozd je največji tropski deževni gozd na svetu, v katerem je približno 10 odstotkov Zemljine biotske raznovrstnosti in 16 odstotkov vseh svetovnih izpustov rek v oceane. Vendar je amazonski pragozd od leta 1970 izgubil do 20 odstotkov svoje prvotne površine in je še vedno ogrožen zaradi nenehnega krčenja gozdov, trgovine s prosto živečimi živali, govedoreje, nezakonite sečnje, rudarjenja itd. Območje amazonskega pragozda je ključnega pomena za zniževanje ravni onesnaženosti zraka. Za rešitev problema uničevanja amazonskega pragozda je treba sprejeti resne ukrepe zoper krčenje gozdov in drugih vrst kriminala, ki se odvijajo na tem področju. Pomembno je tudi spodbujanje ljudi in organizacij k čim manjšemu onesnaženju okolja, v katerem živimo.
Ključne besede: amazonski pragozd, krčenje gozdov, ekološka kriminaliteta, ekološka kriminologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 289; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (775,76 KB)

5.
Študija primera - nezakonito odlaganje komunalnega blata v Pivoli in Vodulah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Ana Fužir, 2023, diplomsko delo

Opis: Ekološka kriminologija je novejša znanost, izoblikovana v 70 ih letih prejšnjega stoletja in pripisana delu kriminologov. Predmet preučevanja je ekološka kriminaliteta, ki vključuje različne okolju in naravi škodljive, prepovedane dejavnosti, najpogostejše so nezakonit lov, nezakonita sečnja, trgovina z prostoživečimi živalmi, nezakonit ribolov in nezakonito odlaganje ter trgovina s strupenimi odpadki. Ekološka kriminaliteta velikokrat vsebuje elemente organizirane in gospodarske kriminalitete, zato predstavlja eno izmed najbolj dobičkonosnih panog, pri kateri smo žrtve tako ljudje, kot okolje in živali, kar je tudi posebnost te vrste kriminalitete. Čisto okolje in prostor ter zavedanje viktimizacije sta ključnega pomena za naše preživetje, zato bi morali delovati v prid okolju, deviacije pa jemati resno. Izrazite posledice okolijske degradacije namreč lahko opazimo pri globalnem segrevanju, vse večjemu pojavu naravnih katastrof, uničevanju gozdov in posledično izumiranju vrst, vse manj pitne vode ter splošnega pomanjkanja virov. Ena izmed deviacij, ki lahko rezultira v teh ireverzibilnih posledicah je nezakonito odlaganje, v našem primeru, komunalnega blata iz čistilnih naprav na črna odlagališča, ki so okolju škodljiva zaradi vsebnosti bakterij, virusov, gliv in drugih patogenov, težkih kovin in nastajanja škodljivih plinov. Nezakonite deponije blata so postale velik problem v Sloveniji, po zaostritvi Madžarske zakonodaje, katera je leta 2019 prepovedala izvoz te vrste odpadka. Po tem je Slovenija začela večino odpadnega blata odvažati v Avstrijo, na večjo deponijo, kar pa ne predstavlja majhnega stroška. V izogib plačilu zakonitega odvoza so storilci na številnih lokacijah po Sloveniji, leta 2021, nelegalno odložili velike količine komunalnega blata iz čistilnih naprav, kar je povzročilo prave ekološko katastrofo, ki je za današnji dan nedopustna in zaskrbljujoča.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, obremenjevanje okolja, uničevanje okolja, komunalno blato, nezakonita odlagališča, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 326; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

6.
Mučenje in nezakonita trgovina s sloni : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Žana Novak, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja s problematiko mučenja in nezakonite trgovine s sloni. Te največje živeče kopenske živali se že stoletja soočajo z ujetništvom, kjer pogosto prihaja do mučenja, še posebej v turističnih dejavnostih na Tajskem, cirkusih in živalskih vrtovih. V procesu podreditve slonjega mladiča človekovi volji pogosto pride do omejitve gibanja, vklepanja in pretepanja, kar pa se nadaljuje tudi v njihovo odraslo življenje. V ujetništvu so zaradi svoje velikosti, družabne narave in kognitivne kompleksnosti še posebej nesrečni. Priporočljiva je vzpostavitev slonom prijaznih lokacij, kjer jih obiskovalci lahko le opazujejo in se jih ne dotikajo ter kjer sta omogočeni vedenjska in prostorska svoboda. Ključna je nekooperativnost javnosti povsod, kjer lahko prihaja do mučenja. Predstavljena je tudi nezakonita trgovina s slonovino, ki je že dolgo cenjena zaradi svoje lepote in vzdržljivosti, s katero se ukvarjajo organizirane kriminalne mreže, ki jih omogočata korupcija in pomanjkanje ustreznega kazenskega pregona. Države, v katerih je prisotno največje povpraševanje po slonovini so Kitajska, Tajska, Vietnam, Filipini in Združene države Amerike. V preteklih letih je krivolov prizadel predvsem afriško vrsto slona, vendar se situacija počasi izboljšuje, pot pa je še dolga. Pomembno je sodelovanje vseh držav, da se bo trgovina začela obravnavati kot ekološki organiziran kriminal in da bo njena vrednost začela padati. Za dosego teh ciljev bo potrebno izboljšati usklajevanje nacionalnih in obveščevalnih podatkov ter okrepiti nadzor vzdolž globalne transportne verige.
Ključne besede: sloni, mučenje živali, nezakonita trgovina, ekološka kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 358; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
Ekološka kriminaliteta v slovenskem gorskem svetu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lovro Pompe, 2023, diplomsko delo

Opis: Ekološka kriminaliteta je rastoč problem, ki zahteva vse več obravnave, tako v tujini kot tudi pri nas. V preteklosti človeštvo temu problemu ni posvečalo veliko pozornosti, v današnjem času pa je ukrepanje na tem področju nujno za trajnostni razvoj posameznih regij. Diplomsko delo obravnava slovenski sistem varovanja narave in prikaže najpogostejše kršitve in statistično gibanje njihovega števila skozi šestletno obdobje, od leta 2016 do 2021. Pri tem se osredotoči na gorenjsko statistično regijo, ki vsebuje največji del slovenskega gorskega sveta, in bolj podrobno na območje Triglavskega narodnega parka (TNP). Z analizo statističnih podatkov o kršitvah je bilo ugotovljeno, da so bila v šestletnem obdobju kazniva dejanja ekološke kriminalitete na območju Gorenjske v upadu, kršitve Zakona o ohranjanju narave na območju Gorenjske pa v porastu. Na območju TNP je bil v šestletnem obdobju ugotovljen porast zabeleženih kršitev. Pri primerjavi gibanja trenda ekološke kriminalitete v gorskem svetu in gibanja trenda ekološke kriminalitete na splošno v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da porast pri prvem ni bil izrazitejši od porasta pri drugem. Na podlagi ugotovitev je mogoče zaključiti, da so izboljšave možne na področju izvajanja Zakona o ohranjanju narave. Učinkovitejše izvajanje zakona lahko Slovenija doseže s povečanjem intenzivnosti nadzora, kar vključuje povečanje števila nadzornih kadrov in optimizacijo njihovega dela. Iz raziskave je razvidno tudi, da je možno učinkovitejše izvajanje Zakona o TNP, kjer je mogoča rešitev povečanje števila nadzornih kadrov, skladno s povečevanjem obiska narodnega parka. Prav tako je možno v TNP vzpostaviti bolj trajnosten sistem mobilnosti, ki bi omogočal večjemu številu obiskovalcev gibanje po narodnem parku brez osebnih vozil.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, prekrški, ekologija, nadzorstvo, gorski svet, sankcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.04.2023; Ogledov: 626; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (885,59 KB)

8.
Povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v primeru Moravče : magistrsko delo
Mojca Naglič, 2023, magistrsko delo

Opis: Ljudje v današnjih časih preživimo veliko časa v naravi. Po letu 2020, ko nas je doletela epidemija koronavirusa, smo v naravi še toliko bolj našli nek odklop od dela, nekaj za dušo in telo. Pozabljamo pa, da je narava po eni strani naš vir življenja in preživetja. Zato bi jo morali bolj ceniti in ohranjati tako, kot je. Ker pa človek po drugi strani hrepeni po dobičku oziroma zaslužku, da si privošči najboljše, pa žal poseže tudi v naravo. Magistrsko delo opisuje, ali obstaja povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v določenem primeru v občini Moravče. Gre za opis primera, kjer naj bi večje rudarsko podjetje na svojih zemljiščih odlagalo nevarne odpadke. Posledice odlaganja in zakopavanja takih odpadkov pa občutijo prebivalci občine. Ali je šlo res za odlaganje nevarnih odpadkov, sledi v nadaljevanju. Bistven namen pa je, da obstaja povezanost med ekološko in gospodarsko kriminaliteto že, če samo primerjamo značilnosti obeh kriminalitet. Med njima najdemo veliko podob, največja pa je zagotovo človek. Le-ta je v obeh primerih lahko storilec ali žrtev. V večini primerov najdemo, da je eno z drugim. Namreč povezuje ga glavna značilnost in to je pohlep. Človeški pohlep in želja po zaslužku nimata meje. Zato človek posega tudi v naravo. Ne ve pa, da s tem na daljši rok škoduje sebi in svojim bližnjim. Ne omogoča si več zdravega okolja. S tem postaja tudi žrtev. Zato je pomembno, da še toliko bolj opozarjamo na ekološko kot tudi na gospodarsko kriminaliteto. Ker pa je ekološka kriminaliteta novejša veja kriminologije in je tudi malo raziskana, je pomembno, da damo poudarek nanjo tako že v vrtcih in šolah kot tudi kasneje v podjetjih, organizacijah itd. Z ustreznim ozaveščanjem, ureditvijo zakonodaje in poudarkom na ohranjanju narave bomo skupaj pripomogli k ohranjanju narave.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, odpadki, Moravče, Termit, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.04.2023; Ogledov: 531; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

9.
Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji
Silvo Grčar, Katja Eman, 2022, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Ključne besede: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 440; Prenosov: 29
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Problematika divjih odlagališč z gradbenimi odpadki v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žan Kavčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Problematika divjih odlagališč odpadkov in njihove razširjenosti v Sloveniji je zelo velika. J. Kranjc (intervju, 3. 6. 2021) pravi, da imamo v Registru trenutno 13572 + 2555 lokacij. Od tega jih 9004 + 2066 še ni označenih kot očiščenih. Najbrž jih je v resnici že precej manj, a to so pač zadnji podatki (težko jih je zbirati). V diplomski nalogi smo tako podrobneje predstavili pojem ekološke kriminalitete, njene delitve in razširjenosti pri nas in po svetu, preučili smo zakonsko ureditev in sankcije, kadrovske sposobnosti nadzora (inšpekcijske službe), finančni vpliv na nelegalno odlaganje odpadkov, delo inšpekcijskih služb, delo policije, delo tožilstva idr. Ugotovili smo, da je velik problem divjih odlagališč predvsem finančno breme fizične ali pravne osebe. Velik problem je tudi pomanjkanje kadra, pristojnih organov za preiskovanje trgovine z odpadki. Ugotovili smo, da bi bilo treba na tem področju zaposliti več kadra, ki bi se ukvarjal prav posebej s problematiko divjih odlagališč in ga posledično tudi vsako leto izobraževati. Ljudi bi bilo treba tudi bolj ozaveščati o škodljivih posledicah za ljudi in okolje, saj se nam zdi, da nam tega zavedanja v veliki meri primanjkuje. Da bi bilo podobnih odlagališč manj, bi morala država po Sloveniji odpreti več centralnih odlagališč, ki bi bila tako lažje dostopna fizičnim in pravnim osebam in seveda tudi finančno bolj dostopna. Država bi morala vsako leto organizirati tudi obvezno čiščenje, ki se ga bi moral udeležiti vsak polnoletni državljan, vsaj enkrat na leto, razen tistih, ki so zaradi zdravstvenih ali upravičenih razlogov odsotni.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča, gradbeni odpadki, okoljska zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 982; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (863,52 KB)

Iskanje izvedeno v 17.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici