Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko divjih odlagališč, s posebnim poudarkom na odlagališčih na območju Jarškega proda v Mestni občini Ljubljana. Divja odlagališča predstavljajo eno resnejših oblik nelegalnega ravnanja z odpadki, ki lahko dolgoročno ogroža zdravje ljudi, onesnažuje tla, zrak in predvsem vodne vire. Namen dela je predstaviti razsežnost te problematike na konkretnem primeru, kjer se že vrsto let pojavljajo različne oblike neurejenega odlaganja odpadkov. V raziskavi so predstavljeni podatki o številu in vsebini odlagališč skozi čas, vzroki za njihov nastanek ter ukrepi, ki so jih pristojne institucije že sprejele ali bi jih bilo smiselno še uvesti. Delo poudarja pomen usklajenega delovanja različnih deležnikov, kot so občinske službe, upravitelji vodnih virov, strokovnjaki in lokalne skupnosti, saj se lahko le s skupnim, celostnim pristopom učinkovito prepreči nastajanje novih odlagališč in trajnostno uredimo obstoječa. Odlaganje odpadkov na območju, ki je označeno kot vodovarstveno in spada v območje Nature 2000, je namreč problematično, saj lahko nevarne snovi iz odpadkov poniknejo v tla in onesnažijo podzemno vodo, ki služi kot vir pitne vode. Takšna ravnanja predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, kršijo zakonodajo in ogrožajo okolje, saj so tla na teh območjih pogosto prepustna in nimajo zadostne naravne zaščite pred onesnaženjem. Prav tako je poudarjena vloga zbirnih centrov, izobraževalnih kampanj ter zakonodajnih in nadzornih mehanizmov, ki so ključni za dolgoročno zmanjševanje okoljskega tveganja. Glavni cilj diplomskega dela je tako prispevati k boljšemu razumevanju vpliva divjih odlagališč na vodno okolje ter poudariti nujnost sistemskega ukrepanja za zaščito naravnih virov in zdravega bivalnega okolja. Diplomsko delo s tem prispeva k razumevanju širšega družbenega in prostorskega konteksta problematike divjih odlagališč ter poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju učinkovitih okoljskih politik, ozaveščanju prebivalstva in odgovornem ravnanju z odpadki na vseh ravneh.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, Jarški prod, Mestna občina Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 386
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Slovenija zelena dežela, tretja najbolj gozdnata država v Evropi, ki je zaradi številčnosti živalskih in rastlinskih vrst prepoznana kot »vroča« točka Evrope. Več kot tretjino ozemlja je uvrščeno pod omrežje Nature 2000, z namenom ohranjevanja biotske raznovrstnosti. Ker nam kvaliteta okolja v katerem živimo narekuje kvaliteto našega življenja, bi morala biti skrb za naravo in njene dobrine naša prioriteta. Z namenom ohranjanja narave so vzpostavljena tudi zavarovana območja in Krajinski park Goričko je eden izmed njih. Nastal je na pobudo lokalnega prebivalstva, z namenom zavarovanja naravnih vrednot, ohranitve biotske raznovrstnosti in z željo po razvoju območja. Pa vendar je slika o zelenem in neokrnjenem Goričkem le marketinška floskula. Krajinski park Goričko se ne glede na status zavarovanega območja, sooča z ekološko kriminaliteto, ki je v Sloveniji in širom sveta rastoč problem in kliče po ukrepanju in preprečevanju le-te. Diplomsko delo obravnava ekološko kriminaliteto na področju Slovenije in njene oblike, zakonodajo na področju Krajinskega parka goričko in ukrepe, ki jih izvaja upravljalec parka ter podrobneje z ekološko kriminaliteto na področju Krajinskega parka Goričko. Z analizo statističnih podatkov o kaznivih dejanjih in prekrških je bilo ugotovljeno, da so najpogostejša kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine na območju parka, kazniva dejanja nezakonitega lova, mučenja živali in obremenjevanja in uničevanja okolja. Izveden je bil tudi intervju s predstavniki lokalnih društev, ki je potrdil nizko stopnjo ekološke ozaveščenosti lokalnega prebivalstva. Ekološka ozaveščenost je prvi in izredno pomemben korak k spremembam na področju ravnanja z okoljem. Rešitve so tudi v strožjih in primernih sankcijah za kršitelje, uvedbi sorazmernih kazni v primerjavi z ostalimi oblikami kriminalitete in strožjih inšpekcijskih nadzorov v podjetjih, ustanovitvi specializirane enote za odkrivanje in preiskovanje ekološke kriminalitete, povečanju obsega površin namenjenih za ekološko pridelavo hrane, ter v raziskavah, ki bi s svojimi izsledki in orodji olajšali odkrivanje in preprečevanje ekološke kriminalitete.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, kazniva dejanja, prekrški, ekološka ozaveščenost, Krajinski park Goričko, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja pregled pojavnih oblik nezakonitega ribolova, zakonodajo, ki te znake podrobno opredeljuje ter ribiške čuvaje, ki kršitve v praksi ugotavljajo. Glavni cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšno je dejansko stanje glede nezakonitega ribolova v Sloveniji – kateri prekrški so najpogostejši, koliko jih je ter kakšne kazni kršitelje doletijo. Ugotovitve, naše študije kažejo, da se največ prekrškov navezuje na samo ribo, kar pomeni tatvine rib, uplena več rib kot je dovoljeno, prekoračitev uplena; poleg prekrškov povezanih s samo ribo, pa se pojavlja tudi lov brez ribolovne dovolilnice in ribolov z nedovoljeno opremo. Ugotovitve so pokazale, da imamo v Sloveniji v zadnjih 5. letih le 3 kazniva dejanja, povezana z nezakonitim ribolovom, število kršitev pa se giblje nekje od 30 do 50 prekrškov na ribiško družino (v Sloveniji je 64 ribiških družin), kar pomeni letno približno 2500 prekrškov, povezanih z ribolovom, a so intervjuvanci povedali, da število kršitev iz leta v leto počasi pada. Kazni, ki doletijo kršitelje se razlikujejo glede na povzročen prekršek. V primeru, ko je prekršek blažje narave, se ribiški čuvaji odločajo za izrek opozorila. Kadar gre za hujši prekršek, na primer uplen večih rib (in so te že mrtve), ali storitve več prekrškov na enkrat, kot je na primer lovljenje rib pod mersko dolžino, nedovoljena vaba in nedovoljena tehnika – takšne kršitelje doleti denarna kazen, za vsak prekršek posebej, kar pomeni, da se kazni seštejejo. Denarne kazni se začnejo pri 250 € in lahko segajo vse do 1500 €. Takšne kazni izreče ribiški inšpektor, katerega je ob kršenju potrebno obvestiti. Poleg teh dveh najpogosteje izrečenih kazni se ribiški čuvaji poslužujejo tudi odvzema dnevne ali letne ribolovne dovolilnice ali zapustitve ribolovnega območja. Povzamemo lahko, da je v Sloveniji to področje kar dobro urejeno tako v zakonodaji kot tudi v sami praksi in za zdaj ne povzroča resnejše problematike.
Ključne besede: nezakonit ribolov, ribiški čuvaji, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 1; Prenosov: 77
Celotno besedilo (922,39 KB)

Opis: Zločini zoper naravo so daljnosežni, nevarni in kompleksni zločini, ki uničujejo okolje in posledično vplivajo na našo družbo in svet. Ta kazniva dejanja lahko neposredno vplivajo na naše zdravje danes in škodujejo prihodnjim generacijam. Delo predstavlja ekološko kriminaliteto, varovanje okolja, vlogo občin pri varovanju okolja, divja odlagališča. Raziskovalni del je bil kvantitativen, izveden na vzorcu 202 polnoletnih posameznikov, ki prebivajo na ptujskem območju. Rezultati so pokazali, da anketirani lastno poznavanje pojma »ekološka ocenjujejo kot povprečno. Zavedajo se katera dejanja, ravnanja zoper okolje pomenijo kaznivo dejanje. Rezultat kažejo na povprečno zadovoljstvo anketiranih glede skrbi občine za varovanje okolja na območju bivanja. Zaupanje anketiranih institucijam pristojnim za reševanje okoljske problematike je povprečno. Strinjajo se, da določena ravnanja (nepravilno ravnanje z odpadki, uporaba pesticidov in herbicidov, pretirano izčrpavanje in uničevanje naravnih virov itd. škodi okolju in zdravju. Strinjajo se, da v njihovem gospodinjstvu ločujejo odpadke in da to počnejo tudi sosedje in sokrajani ter da bi sosedje in sokrajani potrebovali več znanja glede ravnanja z odpadki. Potrdili smo, da bi poznavanje ekološke kriminalitete med prebivalci ptujskega območja bilo potrebno izboljšati. Potrdili smo tudi, da izobrazba vpliva na učinkovitost ravnanja z odpadki. Nismo potrdili, da med Mestno občino Ptuj in ostalimi občinami obstaja statistično značilna razlika v oceni skrbi občine za varovanje okolja. Delo opozarja na problematiko ekološke kriminalitete na ptujskem ter na pomanjkljivo skrb občanov in občin za preprečevanje le te.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, varovanje okolja, vloga občin, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 19.02.2024; Ogledov: 328; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,77 MB)

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na uničevanje amazonskega pragozda in njegove vplive na spremembe podnebja, opisuje negativne posledice uničevanja gozda za živali, ljudi in Zemljo. Ukvarja se tudi z vprašanjem, kako preprečiti uničevanje amazonskega pragozda in kaj to pomeni za prihodnost naslednjih generacij in Zemlje. Prav tako se osredotoča na vprašanje ekološke kriminalitete, ekološke kriminologije in organizirane ekološke kriminalitete. Ekološka kriminaliteta vključuje široko paleto dejanj, ki kršijo ekološko zakonodajo in ogrožajo okolje, zdravje ljudi ali oboje. Na drugi strani pa imamo organizirano ekološko kriminaliteto, ki jo zgrešijo organizirane kriminalne združbe in ima pogosto nadnacionalno komponento ter zahteva sodelovanje organov Evropske unije in njenih držav članic s tretjimi osebami in mednarodnimi organizacijami. Kot primer resne oblike ekološke kriminalitete sem izpostavila uničevanje amazonskega pragozda. Amazonski pragozd je največji tropski deževni gozd na svetu, v katerem je približno 10 odstotkov Zemljine biotske raznovrstnosti in 16 odstotkov vseh svetovnih izpustov rek v oceane. Vendar je amazonski pragozd od leta 1970 izgubil do 20 odstotkov svoje prvotne površine in je še vedno ogrožen zaradi nenehnega krčenja gozdov, trgovine s prosto živečimi živali, govedoreje, nezakonite sečnje, rudarjenja itd. Območje amazonskega pragozda je ključnega pomena za zniževanje ravni onesnaženosti zraka. Za rešitev problema uničevanja amazonskega pragozda je treba sprejeti resne ukrepe zoper krčenje gozdov in drugih vrst kriminala, ki se odvijajo na tem področju. Pomembno je tudi spodbujanje ljudi in organizacij k čim manjšemu onesnaženju okolja, v katerem živimo.
Ključne besede: amazonski pragozd, krčenje gozdov, ekološka kriminaliteta, ekološka kriminologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 340; Prenosov: 41
Celotno besedilo (775,76 KB)