| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KMETIJSKO OBREMENJEVANJE OKOLJA V OBČINI ŽETALE
Jožef Železnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v petih izbranih naseljih (Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Žetale), ki skupaj tvorijo občino Žetale in ležijo v podobnih pokrajinskih tipih (ravnina, gričevje) z enakimi kmetijskimi sistemi. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja okolja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijske gostote, kjer so izraženi vsi energijski vnosi v okolje na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ), in spoznavali zmogljivostni prag samočistilnih sposobnosti pokrajine — pri energijski gostoti nad 15 GJ/ha. Rezultati anketiranja so pokazali, da je ta sicer relativna meja presežena v vseh petih naseljih. Rezultati znotraj naselij pa se med seboj kar precej razlikujejo, kar priča o vplivu pokrajinskega tipa in intenzivnosti obdelave zemljišč.
Ključne besede: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energijska intenzivnost kmetijstva
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2111; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (16,64 MB)

2.
OBREMENJEVANJE AGROSISTEMOV NA OBMOČJU OBČINE MORAVSKE TOPLICE
Mojca Glavač, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v petih izbranih naseljih (Ivanci, Mlajtinci, Selo, Ivanovci in Prosenjakovci) v občini Moravske Toplice, ki ležijo v podobnih pokrajinskih tipih (ravnina, gričevje) z enakimi kmetijskimi sistemi. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijskih ekvivalentov, kjer so izraženi vsi energijski vnosi v okolje na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ) in po kateri bi naj bila zmogljivost okolja presežena nad 15 GJ/ha. Rezultati anketiranja so pokazali, da je ta sicer relativna meja presežena v vseh petih naseljih. Rezultati znotraj naselij pa so si med seboj različni, kar je posledica različnih pokrajinskih tipov in intenzivnosti obdelave zemljišč.
Ključne besede: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energijska intenzivnost kmetijstva.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1169; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (9,85 MB)

3.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V OBČINI MARKOVCI
Peter Strelec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnaval temo o energetski intenzivnosti kmetij v občini Markovci. V raziskavo sem vključil vsa naselja razen Strelcev, ker bi bili zaradi majhnosti naselja in kmetij rezultati manj reprezentativni. S pomočjo anketnega vprašalnika sem pridobil podatke, potrebne za analizo. Podatke v anketi sem s pomočjo tabele pretvoril v giga joule (GJ), s Slesserjevo metodo pa izračunal energetsko intenzivnost posameznih kmetij, pri čemer so te vrednosti izražene z GJ/ha. Pomemben je dopustni prag, ki po Slesserju znaša 15 GJ/ha. Do te vrednosti se obremenjevanje okolja še ne širi izven kmetij. Rezultati kažejo, da je energetska intenzivnost presežena v vseh naseljih razen v Novi vasi, kjer znaša točno 15 GJ/ha. Razlike med naselji pa so precejšnje, kar je odvisno predvsem od načina kmetijske usmeritve v posameznih naseljih.
Ključne besede: ekološka geografija, energetska intenzivnost
Objavljeno: 17.05.2012; Ogledov: 1104; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

4.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V IZBRANIH NASELJIH NA MURSKI RAVNINI IN LENDAVSKIH GORICAH
Katja Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih na Murski ravnini in Lendavskih goricah. Podatki za raziskovanje so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja okolja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijskih ekvivalentov, pri čemer so bili ključni podatki o porabi gnojil, zaščitnih sredstev in tekočih goriv. Vsi energijski vnosi na obravnavanem območju so bili izraženi na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ). Rezultati so pokazali, da je kmetijska dejavnost na območju raziskave pomemben dejavnik obremenjevanja okolja, razlike pa se pojavljajo glede na velikost in usmeritev kmetij.
Ključne besede: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost kmetij, metoda anketiranja.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 436; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

5.
Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz
Mateja Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.
Ključne besede: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 486; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici