| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SOODVISNOST FINANČNE IN EKOLOŠKE KRIMINALITETE
Doris Valent, 2015, magistrsko delo

Opis: Želja po doseganju in ustvarjanju čim večjih dobičkov je v dobi industrializacije presegla vse meje človeškega ravnanja z naravo. Življenjsko pomembnih dobrin je bilo na pretek, podjetja in korporacije so le te uporabljale neracionalno v želji po čim večjemu zaslužku. Žal so se posledice pokazale šele čez čas, ko okolje več ni bilo zmožno samoobnavljanja, predelovanja vseh odpadkov in obnavljanja potrošene zaloge dobrin. Šele sedaj, v 21. stoletju se počasi zavedamo ogromne škode, ki smo jo ljudje s svojo potrošnjo povzročili naravi – torej našemu naravnemu življenjskemu okolju. Sčasoma so se ljudje prilagodili na življenje v mestu in sprejeli onesnaženost okolja kot neprijetno žrtev za boljše življenje, dokler posledic niso začeli čutiti na sebi. Ne samo, da so izginjale rastline in živali, močno so pričeli obolevati tudi ljudje. Veliko priložnost ob namernem onesnaževanju okolja, pri doseganju kratkoročnih finančnih ciljev so videli managerji in lastniki podjetij. Ugotovili so, da si lahko povečajo dobiček, če prikrojijo svoje poslovanje in izkoristijo naravo in njene vire. To so storili z nelegalnim odlaganjem odpadkov, nepravilnim skladiščenjem nevarnih stvari in odpadkov, neracionalno rabo virov, ter na ta račun zmanjšali stroške in povečali dobiček. V magistrski nalogi bomo predstavili gospodarsko, natančneje finančno kriminaliteto in preverili ali lahko naredimo povezavo z ekološko kriminaliteto. Podrobneje se bomo posvetili ekološki kriminaliteti, saj je razmeroma nova in še ne dovolj raziskana tema, katera se konstantno spreminja in pridobiva nove oblike. Državo Kitajsko marsikateri mediji označujejo kot ekološko bombo 21. stoletja, ki je tik pred tem, da eksplodira. Na tem primeru bomo prikazali, kako dejansko lahko vidimo posledice finančne in ekološke kriminalitete na okolje in zdravje ljudi, ter kako hitro večina ljudi pozabi na svoje vrednote in moralo, ko se jim pokaže možnost zaslužka. Kitajsko in njeno zakonsko ureditev tega področja bomo primerjali z nekaterimi državami članic Evropske unije, med drugim tudi s Slovenijo.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, zelena kriminologija, moralna etika, onesnaževanje okolja, finančni dobiček.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2015; Ogledov: 1617; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
ODNOS BUDIZMA DO NARAVNEGA OKOLJA
Manuela Korade, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti dvoje: 1) kakšen odnos zavzema budizem do okolja, 2) empirično raziskati na primeru konkretnih držav, ki so tradicionalno (vsaj delno) budistične, ali pripadniki budizma izražajo višjo stopnjo ekološke usmerjenosti v primerjavi s pripadniki drugih veroizpovedi oziroma v primerjavi s takšnimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi. V ta namen smo diplomsko delo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na osnovi študija dostopne literature odgovorili na dve zastavljeni raziskovalni vprašanji. Sklenili smo, 1) da so budistične vrline (nenasilje, sočutje, prijaznost, odgovornost ...) že po svoji naravi okoljevarstvene. Na tej osnovi smo zaključili, da je budizem okolju prijazna religija. 2) Glede na to da so okoljski problemi stvar modernega časa, je nemogoče pričakovati, da bi zgodnja budistična besedila vsebovala ekološko etiko, kot jo razumemo danes. Vseeno pa lahko govorimo o njenih zametkih, čeprav ni bila motivirana z okoljevarstvenimi vzgibi, ampak je sledila budističnim vrlinam. Na podlagi sklepov, izpeljanih iz teoretičnega dela, smo postavili hipotezo, da so pripadniki budizma ekološko bolj usmerjeni v primerjavi s pripadniki drugih veroizpovedi oziroma v primerjavi s takšnimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi. V empiričnem delu smo jo s pomočjo metode sekundarne analize podatkov Svetovne raziskave vrednot testirali. Analizo smo opravili na primerih sledečih držav: Tajska, Japonska, Hong Kong, Južna Koreja, Kitajska, Tajvan, Vietnam, Malezija in Singapur. Rezultati so pokazali, da glede ekološke usmerjenosti v nobeni izmed obravnavanih držav med budisti, ostalimi afiliati in neafiliati ni omembe vrednih razlik. Na tej osnovi smo hipotezo zavrgli. Hkrati smo opazili, da so razlike glede ekološke usmerjenosti znatno večje med obravnavanimi državami. Po nadaljnjih analizah smo prišli do končnega sklepa, da na ekološko usmerjenost obravnavanih držav ne vpliva pripadnost oz. nepripadnost veroizpovedim niti vrsta veroizpovedi, ugotovili pa smo signifikanten vpliv gospodarske razvitosti.
Ključne besede: religija, naravno okolje, ekološka etika, budizem, vrline, budistične države, ekološka usmerjenost, gospodarski razvoj
Objavljeno v DKUM: 02.01.2013; Ogledov: 2922; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
Ekološka kriminaliteta kot oblika lastne viktimizacije
Katja Eman, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: ekološka kriminaliteta, zelena kriminologija, viktimologija, preprečevanje, ekološka etika
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 2937; Prenosov: 326
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici