1. EKOLOŠKA PRIDELAVA ŽIVIL V SLOVENSKEM PROSTORUSašo Panić, 2010, diplomsko delo Opis: Ekološko kmetijstvo se je na osnovi biološkega razumevanja medsebojnih povezav v kmetijstvu razvilo v celosten koncept kmetijskega gospodarjenja, ki si v sozvočju z naravo prizadeva za čim bolj sklenjen krogotok snovi in energije na kmetiji oziroma posestvu. Ekološki kmet zato prednostno izbira takšne ukrepe, s katerimi bo dosegel kar najboljšo pridelovalno zmožnost kmetije kot celote. Eden glavnih ciljev ekološkega kmetijstva oziroma bioproizvodnje je, da s pomočjo ekološke pridelave kot tudi s pazljivo predelavo živil, ki ohranja njihovo prehransko vrednost, proizvaja zdrava, visoko kakovostna živila za človeško prehrano. Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave, ne uporabljajo kemičnih sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil ter gensko spremenjenih organizmov. Ekološko kmetovanje v Sloveniji pridobiva na pomenu tako pri kmetih, še bolj pa pri potrošnikih. V diplomski nalogi so predstavljeni različni vidiki ekološkega kmetijstva ter ostalih atributov, ki so povezani z bioproizvodnjo. Poudarek je predvsem na stanju ekološkega kmetijstva pri nas, podrobno pa je opisana tudi problematika prehoda iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo. V okviru tematike diplomskega dela je bila obiskana tudi ekološko-turistična kmetija Pri Lazarju v Zalogu, kjer so bile pridobljene informacije o preusmeritvi kmetije ter problemi, s katerimi se na kmetiji srečujejo. Na koncu so predstavljeni različni vidiki, med njimi tudi organizacijski in finančni ter možnosti izboljšanja obstoječega sistema.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, konvencionalno kmetijstvo, preusmeritveni načrt, ekološka živila, kontrola ekoloških kmetij, certifikacija, deklaracija
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 1730; Prenosov: 353
 Polno besedilo (1,01 MB) |
2. POTROŠNIKOVO VEDENJE O VARNI HRANI Z VIDIKA POENOTENE ŽIVILSKE ZAKONODAJE V REPUBLIKI SLOVENIJI NA PODROČJU VARSTVA ŽIVIL Sanja Logar, 2012, magistrsko delo Opis: EU teži k poenoteni in uravnoteženi zakonodaji na področju varnosti živil z namenom, da bi oblikovala in ohranila visoko stopnjo zaščite potrošnika. Znanstveno podprtim standardom in predpisom za varnost živil, se je pridružila tudi Republika Slovenija. V nalogi sem obravnavala sedem uredb živilske zakonodaje, ki so zavezujoče za vse države EU. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja glede potrošnikovega vedenja o živilski zakonodaji in njegovega poznavanja zdravstvenih in prehranskih trditev, in je bil na voljo na spletu v mesecu juliju 2011, sem pridobila podatke, ki sem jih ovrednotila s programoma SPSS 17.0 za Windows in SigmaStat 3.5. Rezultati so pokazali, da potrošniki kljub veliki ponudbi na tržišču raje kupujejo živila, ki jih tržišče ponuja že dlje časa. Za potrošnika sta, prav tako pomembna način in poreklo pridelave živil, naklonjeni so tudi ekološko pridelanim živilom, zavračajo pa živila iz gensko spremenjenih organizmov. Večina anketirancev zaupa uradnemu nadzoru živil, prav tako pa so mnenja, da se je varnost živil po vstopu RS v EU poslabšala oziroma je ostala na istem nivoju. Po mnenju anketirancev globalizacija prinaša tudi večje tveganje na področju varnosti živil. Obravnavana živilska zakonodaja se nenehno prilagaja vsem hitrim spremembam, in sicer z namenom, da bi zaščitila uporabnike. Uporabniki pa seveda s svojim poznavanjem smernic o zdravi prehrani in s primerno izbiro živil vplivajo na svoje zdravje.
Ključne besede: živilska zakonodaja, varnost živil, gensko spremenjena živila, ekološka pridelava
Objavljeno: 29.02.2012; Ogledov: 1721; Prenosov: 209
Polno besedilo (1,31 MB) |
3. Ekološka živila v vzgojno-izobraževalnih zavodih kot podpora trajnostnemu razvoju: potenciali in ovire v osrednji SlovenijiNika Škof, 2012, diplomsko delo Opis: Delovanje kot podpora trajnostnemu razvoju mora biti zastavljeno celostno in učinkovito od proizvodnje do
potrošnje. Pri doseganju ciljev, kot so večja lokalna prehranska samooskrba, okolju prijazno kmetovanje ter
aktivno vključevanje posameznikov v reševanje aktualnih težav in spopadanje z novimi izzivi, je bil
prepoznan velik potencial vzgoje in izobraževanja. Pri tem je pomembna poučenost vzgojiteljev in vodij
šolske prehrane o sami problematiki in načinih delovanja za njihovo izboljšanje. Analiza stanja v osrednji
Sloveniji kaže, da so odgovorni za preskrbo vzgojno-izobraževalnih zavodov z živili o tem relativno dobro
seznanjeni. Med motivacijskimi dejavniki za uvajanje ekoloških živil izstopata visoko izražena notranja
motivacija in instrumentalnost delovanja, dočim so zaznane ovire in rešitve v večji meri zunanje. Anketiranci
se čutijo soodgovorne pri naslavljanju okoljskih, zdravstvenih in strateških vidikov hrane, vendar se v luči
predvidenih ovir ne čutijo dovolj opolnomočeni. Ob analizi lokalnega stanja z intervjuji in anketami ter
primerjavi relevantnih dejavnikov s statističnimi informacijami si lahko pri implementaciji aktivnosti za
spodbujanje prehranske varnosti pomagamo tudi s primeri dobrih »top-down« praks iz tujine.
Ključne besede: trajnostni razvoj / vzgoja in izobraževanje / ekološka živila / samooskrba /
potenciali in ovire
Objavljeno: 05.09.2012; Ogledov: 872; Prenosov: 108
Polno besedilo (624,81 KB) |
4. |
5. |
6. Nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil v SlovenijiJasna Kuštor, 2016, magistrsko delo Opis: Trg ekoloških živil je svojevrsten trg, ki raste v vseh gospodarskih razmerah, tako v recesiji kot konjunkturi, vedenje porabnikov na tem trgu pa se nekoliko razlikuje od vedenja porabnikov na trgu konvencionalnih živil. Kljub temu da je tudi na tem trgu cena poglavitna ovira za nakup, pa obstajajo na drugi strani pomembni motivi, ki pripomorejo k odločitvi za nakup. Dejstvo je namreč, da je vpletenost porabnika v tem nakupnem procesu bistveno večja, kot je pri nakupu običajnih oziroma konvencionalnih živil.
V nalogi nas je zanimal pogled na trg ekoloških živil skozi prizmo porabnika ter konkretno nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil v Sloveniji. V teoretičnem delu naloge smo predstavili ekološko kmetijstvo, ekološka živila in trg ekoloških živil, opisali smo vedenje porabnikov, predstavili porabnika na trgu ekoloških živil ter njegove motive in ovire za nakup ekoloških živil.
V raziskovalnem delu naloge smo podrobno raziskali nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil. Osnovni raziskovalni problem, ki smo si ga zadali, je bilo nezadostno poznavanje nakupnega vedenja porabnikov ekoloških živil. Osnovni cilj, iz katerega smo potem izpeljali vse ostale cilje, pa je torej bil raziskati nakupno vedenje porabnikov na trgu ekoloških živil v Sloveniji. Z analizo podatkov smo na podlagi zastavljenih hipotez prišli do naslednjih zaključkov:
- Ne moremo trditi, da ženske pogosteje kupujejo ekološka živila kot moški.
- Kupci najpogosteje kupujejo ekološka živila v trgovinah z izdelki vsakdanje rabe.
- Gospodinjstva z višjim neto dohodkom porabijo mesečno več za nakup ekoloških živil.
- Med višino izobrazbe in pogostostjo nakupa ekoloških živil ni povezave.
- Porabniki izmed ekoloških živil najpogosteje kupujejo ekološko sadje in zelenjavo.
- Glavna ovira za nakup ekoloških živil je visoka cena.
- Porabniki si želijo širšo ponudbo ekoloških živil slovenskega porekla.
Ena od pomembnejših ugotovitev raziskave je tudi ta, da je, glede na obstoječe podatke iz preteklih let, delež porabnikov ekoloških živil v Sloveniji bistveno narasel.
Ključne besede: ekološka živila, ekološko kmetijstvo, porabnik ekoloških živil, nakupno vedenje porabnikov.
Objavljeno: 30.05.2016; Ogledov: 562; Prenosov: 74
Polno besedilo (957,08 KB) |
7. IZRAČUN PREHRANSKIH VREDNOSTI ŽIVIL V PONUDBI RAZLIČNIH EKOLOŠKIH KMETIJAlja Jug, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Ob bližajoči se spremembi na področju označevanja predpakiranih živil oziroma obvezni navedbi hranilnih vrednosti na njih je bila izvedena raziskava, v kateri smo izračunali hranilne vrednosti predpakiranih živil ekoloških kmetij Fajdiga, Morgan, Hiška zelišč in ekološke kmetije Radikon. Hranilne vrednosti, izračunane na podlagi receptur, ki so nam jih poslale kmetije, smo primerjali z vrednostmi živil, ki so dostopna na tržišču in podobna našim, ter preverili, ali so znotraj dovoljenih tolerančnih mej. Za izračune hranilne vrednosti smo uporabili splošno uveljavljene informacije o hranilnih vrednostih živil oziroma posameznih sestavin. Rezultati kažejo, da se odstopanja največkrat pojavijo pri energijski vrednosti in vsebnosti ogljikovih hidratov. Odstopanja, ki so presegla dovoljene tolerančne meje, so se pojavila pri marmeladah, paradižnikovi omaki, zeliščnem sirupu in pri kisli repi. Menimo, da do njih ne bi prišlo, če bi lahko živila med seboj primerjali tudi glede na recepture, in ne zgolj glede na sestavine. Pri sklopih živil, kot so kisi z aromami, oljčna olja z aromami ter oljke v olju in slanici, so bile dobljene razlike znotraj tolerančnih mej. Kmetije bodo z izračunanimi hranilnimi vrednostmi dopolnile obstoječe označbe na predpakiranih živilih.
Ključne besede: označevanje živil, hranilne vrednosti, predpakirana živila, ekološka živila
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 498; Prenosov: 132
Polno besedilo (1,07 MB) |
8. Ekološka živila v kuhinjah javnih zavodov na območju Savinjske regijeNina Tamše, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Ekološko kmetijstvo in ekološka živila sta vse pomembnejša segmenta v svetovnem in evropskem prostoru, saj je dandanes vse več ozaveščenih potrošnikov, katerim ni več pomembna samo zunanja, ampak tudi notranja kakovost živil. Ključni porabniki hrane so javni zavodi. Otroke, bolnike in starostnike v Sloveniji uvrščamo med ogrožene skupine prebivalstva, za katere je predvidena posebna skrb za zdravo prehranjevanje. Za uspešno vključevanje ekoloških živil v javne zavode morajo biti izpolnjeni določeni pogoji v socialnem okolju. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov (30 % od vseh javnih zavodov) analiza stanja v javnih zavodih Savinjske regije kaže, da organizatorji prehrane slabše poznajo določene označbe za ekološka živila, vendar pa dobro poznajo prednosti ekoloških živil. Prav tako spodbujajo vključevanje tovrstnih živil v prehrano njihovih uporabnikov, ampak jih pri tem ovirajo zunanji dejavniki: visoke cene ekoloških živil, pomanjkanje ponudnikov, dodatno birokratsko delo, preobremenjenost oziroma premajhno število odgovornih oseb, slaba finančna podpora itd. Samo dobra polovica anketirancev pozna zahtevo iz Zakona o zelenem javnem naročanju o obveznem 10 % deležu ekoloških živil. Kar 41 % javnih zavodov nabavlja živila izključno samo preko sistema javnega naročanja. Odgovorne osebe, ki odločajo o nabavi živil, v večji meri predstavljajo vodje kuhinje ali profesorji oziroma učitelji biologije/gospodinjstva (52 %), ki pa morajo pogosto za pripravo dokumentacije za objavo javnega naročila najeti zunanjo strokovno pomoč
(59 %). V prihodnje predlagamo medsebojna sodelovanja, brezplačna izobraževanja in dodatno strokovno pomoč za vse osebe, ki se ukvarjajo s postopki javnega naročanja živil.
Ključne besede: ekološka živila, organizator prehrane, javni zavodi, zeleno javno naročanje, ekološke označbe
Objavljeno: 30.01.2017; Ogledov: 602; Prenosov: 130
Polno besedilo (2,40 MB) |
9. Mnenja potrošnikov o ekološki hrani v gostinskih lokalihSanja Brumec, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih iz leta v leto raste. Tudi dejstvo, da je od prehranjevalnih navad odvisno naše zdravje in da kakovosti živil ne gre meriti le po zunanjih temveč predvsem po notranjih lastnostih, kot je na primer odsotnost škodljivih snovi, je med ljudmi zmeraj bolj razširjeno. Na policah trgovin niso ekološki pridelki nič več nekaj nenavadnega: ponudba je široka. Situacija pa je nekoliko drugačna v gostinskih lokalih, kjer je med številnimi le peščica ponudnikov s certificirano ekološko ponudbo. V diplomski nalogi smo med potrošniki v gostinskih lokalih s pomočjo anketnih vprašalnikov želeli izvedeti, kakšne so prehranjevalne navade, kaj vpliva na odločitve glede nakupa živil, kaj jim je pomembno pri izbiri lokalov, v katerih se prehranjujejo, ter kakšno je splošno znanje glede ekoloških živil in označevanja ekološke ponudbe. Kar 72 % izmed 50 anketirancev je mnenja, da so ekološka živila bolj zdrava. Menimo, da bi bilo smotrno, da bi se tudi ponudniki bolj izobraževali in ozaveščali o ekoloških živilih in njihovem pomenu ter jih v večji meri vključevali v svojo ponudbo.
Ključne besede: ekološka živila, gostinski lokali, prehranjevalne navade, gastronomija
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 42; Prenosov: 20
Polno besedilo (1,07 MB) |
