1. Izračun hranilne vrednosti živil za pekovske izdelke in testenine ekološke kmetije »Sadonik«Martina Pečnik, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Uredba št. 1169/2011 daje tri različne možnosti za pridobivanje povprečne hranilne vrednosti živila. Lahko se opravi analiza živila, lahko se izračuna iz znanih ali dejanskih povprečnih vrednosti uporabljenih sestavin oziroma se izračuna iz splošno veljavnih in sprejetih podatkov. V diplomskem delu smo na željo ekološke kmetije "Sadonik" izračunali hranilne vrednosti za 11 ekoloških pekovskih izdelkov in 8 vrst ekoloških testenin, ki jih kmetija trži kot predpakirane. Z izračunanimi vrednostmi bo kmetija dopolnila obstoječo deklaracijo pekovskega peciva, kruha in testenin. Osnovo za računanje sta predstavljali tako zakonodaja s področja označevanja, kot tudi recepture živil, ki nam jih je posredovala kmetija. Podatke o povprečnih vrednostih smo črpali iz splošno veljavnih in sprejetih podatkov. Vrednostim, ki smo jih dobili s pomočjo izračuna, smo določili meje dovoljenega odstopanja, ki so še sprejemljive v primeru uradne analize živila.
Ključne besede: označevanje živil, predpakirana živila, hranilne vrednosti, ekološka živila
Objavljeno v DKUM: 28.01.2019; Ogledov: 1774; Prenosov: 129
 Celotno besedilo (1,25 MB) |
2. Izračun hranilne vrednosti živilom ekološke kmetije Slavič ˝Vila Natura˝Klavdija Flis, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Decembra 2016 je začela veljati Uredba št. 1169/2011, ki narekuje obvezno označevanje vrednosti energije in hranil na predpakiranih živilih. Določa tudi izjeme, med katere uvršča monoživila, ki jih tržijo obrati z manj kot desetimi zaposlenimi. Takšna proizvajalka je tudi v diplomskem delu obravnavana kmetija, ki se je odločila, da bo označevala hranilne vrednosti na svojih izdelkih. Zato smo za 57 živil ekološke kmetije Slavič ˝Vila Natura˝ izpisali/izračunali vrednosti energije in hranil. Pri izpisu/izračunu smo uporabili splošno veljavne informacije o vrednosti energije in hranil posameznih živil oziroma njihovih sestavin. Vrednosti, ki smo jih dobili s pomočjo izpisov/izračunov, smo zgolj orientacijsko primerjali z vrednostmi, navedenimi na označbah podobnih živil, najdenih na trgu. Preverili smo, ali so razlike živil znotraj tolerančnih mej, katerih namen je zagotoviti zdravstveno in ekonomsko varnost potrošnikov. Rezultati kažejo, da se največkrat pojavijo odstopanja pri vsebnosti energije, beljakovin, ogljikovih hidratov in soli. Pri primerjanju razlik so tolerančne meje presegle le nekatere vrste bio moke, kaše, žita in otrobi, bio semena, kosmiči, olja ter bio borovničeva marmelada. V večini primerov ne prihaja do odstopanj izven tolerančnih mej. Dobljene izpise/izračune energijske vrednosti in hranilnih vrednosti bo obravnavana kmetija dodala ali zamenjala na že obstoječih označbah svojih živil v ponudbi.
Ključne besede: označena živila, vrednosti hranil, vrednosti energije, predpakirana živila, ekološka živila
Objavljeno v DKUM: 10.09.2018; Ogledov: 1579; Prenosov: 130
Celotno besedilo (888,67 KB) |
3. Izračun hranilnih vrednosti živil za različne ekološke kmetijeTina Jakolič, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Od leta 2016 je navajanje hranilnih vrednosti na deklaracijah predpakiranih živil obvezno razen za obrtno proizvedena živila, ki jih v okviru svoje živilske dejavnosti dajejo na trg posamezniki ali mikro družbe. Kljub temu je bila na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedena raziskava, v kateri smo izračunali hranilne vrednosti predpakiranih živil ekološkim kmetijam (Biodobro, Rozmarič, Kovačič, Alt, Valentan ter Oštirjevi kmetiji). Hranilne vrednosti, izračunane na podlagi podanih receptur s strani kmetij, smo primerjali s hranilnimi vrednostmi na podobnih izdelkih, ki so dostopni na trgu, ter preverili, ali so razlike znotraj postavljenih tolerančnih meja. Pri izračunavanju smo si pomagali s splošno veljavnimi informacijami o hranilnih vrednostih živil oziroma posameznih sestavin. Rezultati kažejo, da se največja odstopanja pojavljajo pri vsebnosti ogljikovih hidratov ter sladkorjev pri sladkih živilih, kot sta marmelada in džem. Domnevamo, da je vzrok tega nepoznavanje receptur primerjanih izdelkov. Prav tako se pojavljajo odstopanja pri vsebnosti beljakovin pri raznih vrstah mok, ostale dobljene vrednosti pa so znotraj tolerančnih meja. Kmetije bodo z izračunanimi hranilnimi vrednostmi dopolnile že obstoječe deklaracije na živilih.
Ključne besede: označevanje živil, hranilne vrednosti, ekološka živila, predpakirana živila
Objavljeno v DKUM: 31.07.2018; Ogledov: 2504; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,09 MB) |
4. Izračun hranilne vrednosti živilom ekološke kmetije »Pri Baronu«Sabina Karlovčec, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: S koncem decembra 2016 je v okviru Uredbe št. 1169/2011, prišel v veljavo člen, ki predpisuje obvezno navedbo energijskih in hranilnih vrednosti na predpakiranih živilih. V okviru diplomskega dela smo za ekološko kmetijo »Pri Baronu« izračunali energijske in hranilne vrednosti živilom v ponudbi kmetije. S pomočjo receptur, splošno veljavnih podatkov in upoštevajoč vso veljavno zakonodajo smo naredili izračune in jih primerjali z vrednostmi primerljivih ekoloških živil, najdenih na slovenskem trgu. Preverili smo, ali med njimi prihaja do odstopanj in če so ta znotraj predpisanih tolerančnih mej. Rezultati kažejo, da do odstopanj največkrat pride pri energijski vrednosti in vsebnosti ogljikovih hidratov ter soli. Tolerančne meje so s svojimi vrednostmi presegli nekateri sirupi in marmelade, pesto namaza ter kisla repa in zelje ter začimbna mešanica Baronogeta. Pri ostalih primerjanih živilih so bile razlike znotraj predpisanih tolerančnih mej. Izračune energijske in hranilne vrednosti bo kmetija dodala na obstoječe označbe svojih predpakiranih živil.
Ključne besede: označevanje, hranilne vrednosti, energijske vrednosti, predpakirana živila, ekološka živila
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1370; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1016,58 KB) |
5. Mnenja potrošnikov o ekološki hrani v gostinskih lokalihSanja Brumec, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih iz leta v leto raste. Tudi dejstvo, da je od prehranjevalnih navad odvisno naše zdravje in da kakovosti živil ne gre meriti le po zunanjih temveč predvsem po notranjih lastnostih, kot je na primer odsotnost škodljivih snovi, je med ljudmi zmeraj bolj razširjeno. Na policah trgovin niso ekološki pridelki nič več nekaj nenavadnega: ponudba je široka. Situacija pa je nekoliko drugačna v gostinskih lokalih, kjer je med številnimi le peščica ponudnikov s certificirano ekološko ponudbo. V diplomski nalogi smo med potrošniki v gostinskih lokalih s pomočjo anketnih vprašalnikov želeli izvedeti, kakšne so prehranjevalne navade, kaj vpliva na odločitve glede nakupa živil, kaj jim je pomembno pri izbiri lokalov, v katerih se prehranjujejo, ter kakšno je splošno znanje glede ekoloških živil in označevanja ekološke ponudbe. Kar 72 % izmed 50 anketirancev je mnenja, da so ekološka živila bolj zdrava. Menimo, da bi bilo smotrno, da bi se tudi ponudniki bolj izobraževali in ozaveščali o ekoloških živilih in njihovem pomenu ter jih v večji meri vključevali v svojo ponudbo.
Ključne besede: ekološka živila, gostinski lokali, prehranjevalne navade, gastronomija
Objavljeno v DKUM: 23.08.2017; Ogledov: 1679; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,07 MB) |
6. Ekološka živila v kuhinjah javnih zavodov na območju Savinjske regijeNina Tamše, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Ekološko kmetijstvo in ekološka živila sta vse pomembnejša segmenta v svetovnem in evropskem prostoru, saj je dandanes vse več ozaveščenih potrošnikov, katerim ni več pomembna samo zunanja, ampak tudi notranja kakovost živil. Ključni porabniki hrane so javni zavodi. Otroke, bolnike in starostnike v Sloveniji uvrščamo med ogrožene skupine prebivalstva, za katere je predvidena posebna skrb za zdravo prehranjevanje. Za uspešno vključevanje ekoloških živil v javne zavode morajo biti izpolnjeni določeni pogoji v socialnem okolju. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov (30 % od vseh javnih zavodov) analiza stanja v javnih zavodih Savinjske regije kaže, da organizatorji prehrane slabše poznajo določene označbe za ekološka živila, vendar pa dobro poznajo prednosti ekoloških živil. Prav tako spodbujajo vključevanje tovrstnih živil v prehrano njihovih uporabnikov, ampak jih pri tem ovirajo zunanji dejavniki: visoke cene ekoloških živil, pomanjkanje ponudnikov, dodatno birokratsko delo, preobremenjenost oziroma premajhno število odgovornih oseb, slaba finančna podpora itd. Samo dobra polovica anketirancev pozna zahtevo iz Zakona o zelenem javnem naročanju o obveznem 10 % deležu ekoloških živil. Kar 41 % javnih zavodov nabavlja živila izključno samo preko sistema javnega naročanja. Odgovorne osebe, ki odločajo o nabavi živil, v večji meri predstavljajo vodje kuhinje ali profesorji oziroma učitelji biologije/gospodinjstva (52 %), ki pa morajo pogosto za pripravo dokumentacije za objavo javnega naročila najeti zunanjo strokovno pomoč
(59 %). V prihodnje predlagamo medsebojna sodelovanja, brezplačna izobraževanja in dodatno strokovno pomoč za vse osebe, ki se ukvarjajo s postopki javnega naročanja živil.
Ključne besede: ekološka živila, organizator prehrane, javni zavodi, zeleno javno naročanje, ekološke označbe
Objavljeno v DKUM: 30.01.2017; Ogledov: 3915; Prenosov: 355
Celotno besedilo (2,40 MB) |
7. IZRAČUN PREHRANSKIH VREDNOSTI ŽIVIL V PONUDBI RAZLIČNIH EKOLOŠKIH KMETIJAlja Jug, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Ob bližajoči se spremembi na področju označevanja predpakiranih živil oziroma obvezni navedbi hranilnih vrednosti na njih je bila izvedena raziskava, v kateri smo izračunali hranilne vrednosti predpakiranih živil ekoloških kmetij Fajdiga, Morgan, Hiška zelišč in ekološke kmetije Radikon. Hranilne vrednosti, izračunane na podlagi receptur, ki so nam jih poslale kmetije, smo primerjali z vrednostmi živil, ki so dostopna na tržišču in podobna našim, ter preverili, ali so znotraj dovoljenih tolerančnih mej. Za izračune hranilne vrednosti smo uporabili splošno uveljavljene informacije o hranilnih vrednostih živil oziroma posameznih sestavin. Rezultati kažejo, da se odstopanja največkrat pojavijo pri energijski vrednosti in vsebnosti ogljikovih hidratov. Odstopanja, ki so presegla dovoljene tolerančne meje, so se pojavila pri marmeladah, paradižnikovi omaki, zeliščnem sirupu in pri kisli repi. Menimo, da do njih ne bi prišlo, če bi lahko živila med seboj primerjali tudi glede na recepture, in ne zgolj glede na sestavine. Pri sklopih živil, kot so kisi z aromami, oljčna olja z aromami ter oljke v olju in slanici, so bile dobljene razlike znotraj tolerančnih mej. Kmetije bodo z izračunanimi hranilnimi vrednostmi dopolnile obstoječe označbe na predpakiranih živilih.
Ključne besede: označevanje živil, hranilne vrednosti, predpakirana živila, ekološka živila
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 2711; Prenosov: 284
Celotno besedilo (1,07 MB) |
8. Nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil v SlovenijiJasna Kuštor, 2016, magistrsko delo Opis: Trg ekoloških živil je svojevrsten trg, ki raste v vseh gospodarskih razmerah, tako v recesiji kot konjunkturi, vedenje porabnikov na tem trgu pa se nekoliko razlikuje od vedenja porabnikov na trgu konvencionalnih živil. Kljub temu da je tudi na tem trgu cena poglavitna ovira za nakup, pa obstajajo na drugi strani pomembni motivi, ki pripomorejo k odločitvi za nakup. Dejstvo je namreč, da je vpletenost porabnika v tem nakupnem procesu bistveno večja, kot je pri nakupu običajnih oziroma konvencionalnih živil.
V nalogi nas je zanimal pogled na trg ekoloških živil skozi prizmo porabnika ter konkretno nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil v Sloveniji. V teoretičnem delu naloge smo predstavili ekološko kmetijstvo, ekološka živila in trg ekoloških živil, opisali smo vedenje porabnikov, predstavili porabnika na trgu ekoloških živil ter njegove motive in ovire za nakup ekoloških živil.
V raziskovalnem delu naloge smo podrobno raziskali nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil. Osnovni raziskovalni problem, ki smo si ga zadali, je bilo nezadostno poznavanje nakupnega vedenja porabnikov ekoloških živil. Osnovni cilj, iz katerega smo potem izpeljali vse ostale cilje, pa je torej bil raziskati nakupno vedenje porabnikov na trgu ekoloških živil v Sloveniji. Z analizo podatkov smo na podlagi zastavljenih hipotez prišli do naslednjih zaključkov:
- Ne moremo trditi, da ženske pogosteje kupujejo ekološka živila kot moški.
- Kupci najpogosteje kupujejo ekološka živila v trgovinah z izdelki vsakdanje rabe.
- Gospodinjstva z višjim neto dohodkom porabijo mesečno več za nakup ekoloških živil.
- Med višino izobrazbe in pogostostjo nakupa ekoloških živil ni povezave.
- Porabniki izmed ekoloških živil najpogosteje kupujejo ekološko sadje in zelenjavo.
- Glavna ovira za nakup ekoloških živil je visoka cena.
- Porabniki si želijo širšo ponudbo ekoloških živil slovenskega porekla.
Ena od pomembnejših ugotovitev raziskave je tudi ta, da je, glede na obstoječe podatke iz preteklih let, delež porabnikov ekoloških živil v Sloveniji bistveno narasel.
Ključne besede: ekološka živila, ekološko kmetijstvo, porabnik ekoloških živil, nakupno vedenje porabnikov.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 2001; Prenosov: 279
Celotno besedilo (957,08 KB) |
9. |
10. |
