1. Ekološka kriminaliteta in problematika spola : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDomen Vrečko, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se nanaša na raziskovanje povezanosti med ekološko kriminaliteto in spolom kot enim izmed možnih dejavnikov za viktimiziranost. Ekološka kriminaliteta in problematika spola v grobem pomeni, da iščemo viktimiziranost zaradi ekološke kriminalitete na podlagi enega izmed demografskih dejavnikov, to je spola. Kot se je izkazalo, vzorci viktimizacije zaradi ekološke kriminalitete reflektirajo spekter neenakosti, kar je bilo možno opaziti tudi pri spolu. Iz analiziranih študij je razvidno, da ponekod v svetu obstajajo razlike glede na to, kdo lahko postane žrtev ekološke kriminalitete, ne glede na dejstvo, da žrtev ekološke kriminalitete lahko postane tako rekoč kdorkoli. Svet se sooča z najrazličnejšimi okoljskimi problemi, vendar pa med državami po svetu obstajajo velike razlike v nesorazmernosti okoljskih degradacij, okoljskih sprememb in ne nazadnje tudi posledic za zdravje ljudi na teh območjih. Revnejše države se soočajo z večjim upadom ekosistema v primerjavi z razvitimi državami. Neenakosti se pojavljajo tudi znotraj držav v razvoju, kjer so ženske bolj izpostavljene in prizadete zaradi vplivov okoljskih sprememb in degradacij, slednje pa je poglobila tudi nedavna epidemija bolezni covid-19. Treba je iskati celostne rešitve za eno izmed večjih groženj, ki ji je priča človeštvo. To pomeni tudi vključevanje žensk v obravnave okoljske problematike, vključevanje žensk v odločevalne procese, predvsem pa zagotavljanje enakih pogojev in možnosti v primerjavi z moškimi pri spopadanju z okoljskimi grožnjami.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, enakost spolov, ekofeminizem, okolje
Objavljeno v DKUM: 01.06.2021; Ogledov: 1018; Prenosov: 134
 Celotno besedilo (567,90 KB) |
2. KONCEPT NARAVE IN ŽIVALI V CANKARJEVI LITERATURITomaž Podbevšek, 2016, diplomsko delo Opis: S tematiziranjem nasilja nad nečloveškimi bitji je Cankar razširil polje izkoriščanja, moralno obsodil vsakršno izkoriščanje in zatiranje Drugega ter s tem do skrajnosti utemeljil svoja temeljna moralna prepričanja. Njegova globalna pravičnostna drža, ki jo je Cankar zavzemal kot socialist, ni dopuščala nobenega redukcionizma, kar pomeni, da je izkoriščanje živali/narave povezal z izkoriščanjem ljudi. Obravnavane črtice dokazujejo, da se je na Rožniku radikalizirala Cankarjeva pozicija. V nalogi smo z vidika ekokritike analizirali koncepte narave in živali, ki jih je mogoče pripoznati kot moralne subjekte, kritično smo ovrednotili simbolne konstrukte narave/živali, s katerimi se krni njihova subjektivizacija in opozorili na stereotipne reprezentacije ter spolne označitve narave/živali kot ženske. V njej smo izpostavili miselno paradigmo dualizma, antropocentrizem, antropomorfizem, evgeniko, uporabo živali/narave kot metafore ali simbola, udomačitev (domestifikacijo), idealiziranje narave in animalistični ekofeminizem. Cankar v črticah izpostavlja različne zatiralne mehanizme, ki vzdržujejo in ohranjajo status živali/narave na nizki ravni ter omogočajo njihovo nadaljnje izkoriščanje. Spoznali smo, da Cankar ni problematiziral samo človekovega odnosa do živali, temveč tudi same koncepte živalskosti in človeškosti, s čimer je vzpostavil možnosti za radikalno transformacijo odnosov med ljudmi in živalmi. Črtice spodbujajo globljo refleksijo človekovega odnosa do živali in obsojajo izključitev živali/narave iz etično-politične sfere ter zahtevajo pripoznanje inherentne vrednosti vseh živih bitij.
Ključne besede: ekokritika, ekofeminizem, animalistična etika, moralni status živali/narave, Ivan Cankar, antropocentrizem, antropomorfizem, speciesizem, evgenika, koncepcije živalskosti/človeškosti, Jure Detela.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2016; Ogledov: 2598; Prenosov: 330
Celotno besedilo (988,61 KB) |
3. Ekologizacija literarne vede in ekokritikaJožica Čeh Steger, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Ekokritika se je kot posebna disciplina literarne vede uveljavila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja najprej v anglo-ameriškem prostoru in nato razširila po evropskih ter azijskih državah. Po začetni omejenosti na preučevanje podob in posameznih žanrov narave je v svoje raziskovalno področje vključila različne teoretske koncepte narave, odnose med kulturo in naravo ter človekom in okoljem oziroma književnost v celoti ter pomembno prispevala k spoznanju, da je človek določen ne le z družbenimi razmerji, marveč v enaki meri tudi z naravnim okoljem. Prispevek se osredinja na razvoj ekokritike, njena predmetna področja, vprašanja v zvezi z ekološko funkcijo književnosti in na posamezne prvine ekokrotoške analize književnega besedila.
Ključne besede: ekološka kritika, literarna ekologija, kulturna ekologija, ekološka funkcija književnosti, ekofeminizem
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1940; Prenosov: 166
 Povezava na datoteko |
4. EKOFEMINISTIČEN LITERARNO-KRITIČEN PRISTOP K ROMANU GO TELL IT ON THE MOUNTAIN JAMESA BALDWINANina Granda, 2015, diplomsko delo Opis: Ekofeminizem je praktično gibanje, ki temelji na premisi, da obstaja pomembna povezava med prevlado nad ženskami in prevlado nad naravo. Dodatni cilji gibanja so tudi razkritje povezave med človeškim in nečloveškim svetom ter izzvati vprašljivost koncepta hierarhije, ki je socialni konstrukt in se prenaša na naravo ter posledično povzroča izkoriščanje narave s strani kapitalistično usmerjenega človeka. Ker literatura ostaja trajen izobraževalni medij, je aktivistka Greta Gaard ustvarila sedem kontur, ki bi Ekofeminizmu naj omogočile delovanje kot kritični pristop k literaturi. Diplomsko delo je namenjeno raziskovanju sedmih kontur Grete Gaard; ugotovitvi, ali aplicirane na naključno literarno delo resnično ponudijo poglobljen vpogled v literarno delo in ali obstajajo paralele med okoljem in nečloveškim svetom. Za dokaz cilja, dokazati povezavo med okoljskimi vprašanji, socialnimi vrednotami in zatiranjem smo za analizo izbrali roman Jamesa Baldwina Go Tell it on the Mountain.
Ključne besede: Ekofeminizem, zatiranje, povezanje, Greta Gaard, konture.
Objavljeno v DKUM: 01.06.2015; Ogledov: 1520; Prenosov: 144
Celotno besedilo (775,38 KB) |
