SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EKODIZAJN IN OCENA OKOLJSKIH VPLIVOV NAGROBNIH SVEČ V NJIHOVEM ŽIVLJENJSKEM CIKLU
Doroteja Vnučec, 2011, diplomsko delo

Opis: Nagrobne sveče predstavljajo v Sloveniji velik okoljski problem, zato jih je smiselno ponovno ali na novo okoljsko načrtovati z upoštevanjem metode življenjskega cikla, s katero lahko preverimo učinkovitost načrtovanih alternativ glede vplivov na okolje in jih primerjamo z obstoječimi nagrobnimi svečami. V diplomskem delu so predlagani trije 3D modeli nagrobnih sveč (lesene, bioplastične in aluminijaste), katerim je z uporabo orodja Ecolizer 2.0 določen vpliv na okolje, izražen v ekoloških točkah. V pričakovanju, da so nagrobne sveče, načrtovane z načeli ekodizajna, okolju prijaznejše od obstoječih, so bili določeni vplivi na okolje tudi različnim tipom obstoječih nagrobnih sveč. S primerjalno analizo je bilo ugotovljeno, da imajo vse tri na novo načrtovane nagrobne sveče opazno manjši vpliv na okolje od obstoječih in da je izbira materialov v fazi načrtovanja zelo pomembna. Za okolju najbolj prijazno alternativo se je izkazala lesena sveča. Največji pozitivni prispevek v smislu zmanjšanja vpliva na okolje ima zamenjava cink-karbonskih z NiMH polnilnimi baterijami.
Ključne besede: nagrobne sveče, ekodizajn, ocena življenjskega cikla, vpliv na okolje
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 2372; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (7,44 MB)

2.
TRENDI EKOINOVIRANJA INDUSTRIJE ELEKTRO IN ELEKTRONSKE OPREME NA TRGU EU
Mateja Rihter, 2014, magistrsko delo

Opis: Zaradi vse večje potrošnje in proizvodnje v svetu narašča količina elektro in elektronskih odpadkov (OEEO). Vse večji problem predstavlja zavržena elektro in elektronska oprema na eni strani in dostopnost do potrebnih surovinskih virov za proizvodnjo na drugi strani. EU je sprejela številne ukrepe v zvezi z proizvodnjo elektro in elektronske opreme ter posledično s tovrstnimi odpadki. Eden izmed ukrepov je poenotena in zaostrena okoljska zakonodaja. Podjetja EEO, ki želijo na današnjem trgu ostati konkurenčna, morajo biti inovativna. Sposobnost podjetja, da zadovoljuje pričakovanja potrošnikov, je v veliki meri odvisna od njegove sposobnosti inoviranja. Pomembno vlogo za doseganje konkurenčne prednosti podjetij ima eko-inoviranje. Proizvajalci okolju prijaznih izdelkov lahko uživajo prednost prvega na trgu, kar jim predstavlja vir konkurenčne prednosti. OEEO je tudi vir surovin za izdelavo novih izdelkov, saj je večino materialov mogoče ponovno uporabiti. Nekatera OEEO vsebuje redke kovine, ki so strateškega pomena za Evropsko unijo, ki želi narediti velik premik k svoji neodvisnosti od uvoza surovin in povečati lastno proizvodnjo za predelavo surovin v Evropi. Zaradi omenjenega so eko-inovacije pomembno orodje za spopadanje s številnimi izzivi na področju izgube dragocenih surovin v vseh fazah življenjskega cikla. Za podjetja pa je izjemno pomemben koncept ekodizajna, ki pomeni specifičen pristop znotraj procesa načrtovanja oz. oblikovanja izdelkov. Več kot 80 % okoljskih učinkov, ki jih bo imel izdelek do konca svoje življenjske dobe, je določenih že v fazi zasnove. Inovativna podjetja EEO so s pomočjo ekodizajna znatno pripomogla k kreiranju inovativnih produktnih rešitev in oblikovanju višjega ugleda ter s tem k večji konkurenčnosti podjetij. V magistrskem delu želimo opredeliti OEEO, prikazati glavne povzročitelje, pregledati zakonodajne zahteve na področju evropske unije, predstaviti okoljsko učinkovito ravnanje in zbiranje OEEO v Sloveniji ter opredeliti pomen eko-inovacij za gospodarstvo. Koristi od ustreznega ravnanja in oblikovanja okolju primernejših proizvodov imajo podjetja elektro in elektronske opreme (EEO), ki lahko s pomočjo uporabe ekodizajna dosegajo konkurenčne prednosti in višji ugled. V ta namen bomo na podlagi študije primerov prikazali trende eko-inoviranja inovativnih podjetij EEO. Ugotovili smo, da so inovativna podjetja EEO s pomočjo ekodizajna dosegla zmanjšanje okoljskih vplivov z odpravo nevarnih snovi in zmanjšanjem energijske intenzivnosti proizvodov. Inovativna podjetja EEO so z načrtovanjem proizvodov z merili eko-dizajna dale samemu proizvodu noto inovativnosti in izboljšano kakovost proizvodov. Z uvedbo okoljskih meril so podjetja EEO dosegla skladnost z zahtevami okoljske zakonodaje in večjo skladnost z zahtevami kupcev proizvoda. Podjetja lahko pridobijo tudi priznanja za okolju prijazno podjetje, okoljski izdelek leta, okoljska odgovornost do uporabnika.
Ključne besede: inovacije, ekoinoviranje, ekodizajn, odpadna elektro in elektronska oprema, trg EU
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 632; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

3.
Analiza evropske regulative ekodizajn na primeru sesalnikov: cilji, postopek in perspektiva
Jože Lemut, 2015, magistrsko delo

Opis: EU si je leta 2007 zastavila srednjeročni podnebno-energijski cilj “20-20-20” z načrtovanim zmanjšanjem porabe energije za 20 % do leta 2020. Cilj je relativno ambiciozen in ob normalnem razvoju dogodkov ne more biti dosežen brez prispevka učinkov ekodizajn zakonodaje. Energijske nalepke za električne gospodinjske aparate se v EU uporabljajo že od leta 1995. Dobre izkušnje je EU nadgradila leta 2001 s Strategijo za trajnostni razvoj, ki je napovedala Direktivo o okoljsko primerni zasnovi proizvodov (ekodizajn). Slednja že od leta 2005 skrbi za dvig “okoljske učinkovitost” proizvodov, povezanih z energijo. Gre za delovanje v smeri zmanjšanja negativnega vpliva na okolje in porabo virov na vseh stopnjah življenjskega kroga proizvoda: od surovin in proizvodnega procesa, prek uporabe proizvoda do njegove izrabe, vključno z vidiki izrabljenega proizvoda kot odpadka (ločeno zbiranje, recikliranje, ponovna uporaba, odlaganje). Z dosedanjimi rezultati regulative ekodizajn in označevanja z energijsko nalepko so pretežno zadovoljni tako potrošniki in trgovina, kot tudi proizvajalci in Bruselj. Energijska učinkovitost reguliranih kategorij se je v povprečju bistveno izboljšala; najbolj očitno v primeru hladilno-zamrzovalnih aparatov, pralnih in sušilnih strojev. Povprečna poraba energije na gospodinjstvo se sicer zmanjšuje, toda delež elektrike med viri energije se občutno veča. Evropska gospodinjstva uporabljajo čedalje več električnih aparatov, med njimi tudi več kot 300 milijonov sesalnikov. Slednjim je vse do nedavne regulacije povprečna priključna moč več desetletij stalno rasla. Sesalniki se tako le na prvi pogled morda zdijo obrobnega pomena, toda dejansko izpolnjujejo vse kriterije za ekodizajn ukrepe: znaten obseg prodaje, pomemben vpliv na okolje, velik potencial za izboljšave energijske učinkovitosti, dosegljiv brez visokih stroškov. Zato je EU je leta 2013 v svojo obsežno regulativo ekodizajn vključila tudi sesalnike. Odločno jim je omejila vhodno moč in določila dodatne stroge omejitve: minimalno zmogljivost pobiranja prahu, maks. dovoljeno hrupnost in izpust prahu ter min. operativno življenjsko dobo. Hkrati za sesalnike predpisuje energijsko nalepko, s čimer zagotavlja primerno informiranost potrošnikov. Ukrepi so relativno strogi, zato se velja vprašati ali bi lahko EU svoje cilje na tem področju dosegla tudi na kakšen drug učinkovit način. Obstajajo namreč alternative, večkrat uporabljene tudi v praksi. Samoreguliranje proizvajalcev s prostovoljnim sporazumom je legitimna alternativa, ki jo ponuja sama direktiva ekodizajn. Na voljo so tudi drugi posredni načini, s finančnih spodbudami/trošarinami, z informacijskimi kampanjami ipd. Toda analize kažejo na boljšo učinkovitost zakonskih predpisov v primerjavi z alternativnimi rešitvami. Še posebej, ko ima regulacija široko podporo deležnikov (proizvajalcev, IS in držav članic). Postopek priprave ekodizajn zakonodaje za sesalnike, sestavljen iz predpisanih ključnih faz, je vodila Evropska Komisija. Sodelovala sta tudi Svet EU in Evropski parlament ter mnogi zunanji akterji (predvsem proizvajalci in interesna združenja). Da bi lahko razumeli konkretne korake od pobude do objave uredbe, se moramo seznaniti z zakonodajnim postopkom, zakonodajno pobudo in z zastopanjem interesov v EU. Proces je bil dolgotrajen, skoraj 6 let od podpisa pogodbe za pripravljalno študijo do objave uredb v Uradnem listu EU (od prve konkretnih pobude za vključitev sesalnikov pa celo več kot 10 let), kar je dolga doba tudi po internih merilih Komisije. Zato domnevamo, da so deležniki temeljito preučili vse ključne vidike zadeve. Kljub temu ne moremo izključiti možnih kritik, nezadovoljstva ali nasprotovanja manjšega dela zainteresiranih subjektov in medijev. Postopek je bil zelo kompleksen. K sodelovanju je pritegnil veliko število udeležencev, zahteval je mnoge posvete, forume, sestanke, študije, ocene, analize. Da je bodoča uredba lahko uspešno prestala glasovanja na odborih, je Komisija ves
Ključne besede: ekodizajn, okoljsko primerna zasnova, energijska nalepka, sesalnik, evropska zakonodaja, izvedbeni ukrep, prostovoljni sporazum, Evropska komisija, direktiva, uredba
Objavljeno: 29.01.2016; Ogledov: 585; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Slovenska podjetja in krožno gospodarstvo
Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Matjaž Denac, Dijana Močnik, 2018, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2016 ter primerjali ključne podatke za leto 2015 oziroma 2014 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2016 v celotnem gospodarstvu 124.058 podjetij, ki so zaposlovala 543.371 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2016 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2015 več kot četrtina podjetij (26,4 % ali 6,2 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (33,1 milijona). V EU-28 in Sloveniji so največ dodane vrednosti ustvarila podjetja predelovalnih dejavnosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2015 je znašala 51.086 evrov, v Sloveniji pa 32.694 evrov (skoraj 40 % manj). V drugem delu proučujemo kontekst krožnega gospodarstva z vidika izzivov in priložnosti za slovenska MSP. Opredeljujemo koncept krožnega gospodarstva, strateška izhodišča za prehod v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni, problematiko merjenja krožnega gospodarstva in prikaz stanja in možnosti uporabe ekodizajna v slovenskih MSP na področju gradbeništva in z njim povezanih dejavnosti.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, krožno gospodarstvo, ekodizajn
Objavljeno: 05.03.2018; Ogledov: 288; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici